"Ribištvo je veliko več kot gospodarska dejavnost – je del identitete slovenske Istre, odraz njene tradicije, znanja, družinskega življenja in odnosa do morja. Ohranjanje te zgodovine je pomembno za razumevanje sedanjega ribištva in njegovega razvoja. Pri tem imajo ključno vlogo ribiški muzeji, zbirke in živa dediščina," so v vdanašnjem sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Kot so spomnili, prek programa Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo tudi sami podpirajo ribištvo. V obdobju 2021–2027 je za podporo ribištvu, akvakulturi, predelavi rib in razvoju lokalnih ribiških skupnosti na voljo 34,2 milijona evropskih sredstev in nacionalnega sofinanciranja. V okviru programa se financira projekte, ki spodbujajo trajnostno ribištvo in akvakulturo, so pojasnili.

Del programa je tudi lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ministrstvo pa je pripravilo uredbo, ki lokalnim akcijskim skupinam ribiških območij omogoča razvoj strategij lokalnega razvoja. Projekti v tem okviru lahko vključujejo ustvarjanje novih delovnih mest, diverzifikacijo dejavnosti – turizem, predelava – ter krepitev ribiških skupnosti.

Po navedbah ministrstva je trenutno odprt poziv za izbor operacij v skupni vrednosti 900.000 evrov, pri čemer je najvišji znesek podpore za posamezen projekt 200.000 evrov.

"V tem okviru je možno pripraviti operacijo obnove ribiške ladje z namenom krepitve ribiške skupnosti in ozaveščanja o ribiški dejavnosti. Gre za pristop od spodaj navzgor, v katerem lokalna skupnost sama prepozna svoje potrebe in razvojne priložnosti. O tem, kateri projekti najbolje uresničujejo cilje lokalne strategije in bodo posredovani v nadaljnjo potrditev, odloča lokalna akcijska skupina za ribištvo preko svojega postopka izbora operacij," so povzeli.

Ko bo ribiška ladja obnovljena, bo ministrstvo v okviru programa omenjenega evropskega sklada lahko preverilo možnosti za izvedbo javnega naročila za financiranje promocijskih aktivnosti ter nakupa manjše opreme, ki neposredno podpira nacionalno usmerjeno promocijo ribištva v že vzpostavljenem ribiškem muzeju. Takšne vsebine pomembno povezujejo ribiško dediščino s sodobnimi predstavitvenimi pristopi.

V okviru ukrepa promocije slovenskega ribištva je preko programa mogoče sofinancirati promocijske vsebine in določene manjše ureditve obstoječih prostorov, na primer nakup opreme, kot so LCD-zasloni, VR-oprema ali razstavni panoji. Ni pa možno financirati celovite prenove ali vzpostavitve plovila kot muzeja, torej gradbenih del, temeljite notranje prenove ali infrastrukturne ureditve.

Zato je predpogoj za začetek izvajanja promocijskih aktivnosti v okviru ukrepa promocije evropskega sklada to, da je ribiški muzej že vzpostavljen, ladja obnovljena in osnovna infrastruktura zagotovljena, so opozorili na ministrstvu.

A naj ob tem spomnimo. V teh dneh smo že poročali, da kritiki reševanja ladje Laho opozarjajo, da ta ni bila zgrajena v Sloveniji, večino življenja je preživela v severnih morjih, v Slovenijo pa je prišla šele leta 1992 kot komercialna atrakcija za ribiške izlete. Nikoli ni delovala kot ribiška ladja, kljub temu pa naj bi zdaj postala 'ribiški muzej', kar po njihovem mnenju predstavlja pretirano romantiziranje brez realne povezave s slovenskim pomorstvom.