Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne.

Tako pakt kot vojna in opustošenje, ki je sledilo, je prineslo neznosno trpljenje milijonom ljudi po Evropi in izven nje, leta, ki so sledila, pa so zaznamovali obsežni okupacija, represija, deportacije in nasilje, so ob dnevu sporočili iz Evropske komisije.

Danes se poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena.

Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti.… pic.twitter.com/Db8SjD6VcH

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 23, 2026

Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob tem izpostavila, da je bolečina žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov odmevala prek generacij, danes pa je vsaka država članica EU že dom generaciji, ki je odrasla brez tiranije in zatiranja.

"Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso. Zagotovljeni so bili z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in odpornostjo in jih ne gre nikoli jemati za samoumevne," sta še zapisala v skupni izjavi in poudarila, da je spominjanje preteklosti dolžnost tudi za prihodnje generacije.

V dnevu spomina vidita tudi opomnik posledic sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človeškega dostojanstva. "Opominja nas, naj ostanemo budni pri obrambi vrednot, na katerih je Evropska unija utemeljena: spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic," sta še dodala.

Na HRT1 prenašajo mašo in pokop 500 Hrvatov, ki so jih po koncu WW2 v Sloveniji pomorili komunisti.
Me prav zanima ali bodo slovenski MSM to vsaj omenili.

Še pomembnejše pa se mi zdi vprašanje kdaj bomo Slovenci pokopali svoje rojake ? pic.twitter.com/Vejgg3wrVI

— Božo Predalič (@BozoPredalic) August 22, 2026

V Sloveniji so ob dnevu spomina že v petek v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavljajo zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalni dom Ljubljana. Za obiskovalce bo razstava odprta od 1. oktobra.

Pomožni škof Franc Šuštar je zvečer v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc.