Takšno je stanje na parcelah ob cesti med Ivanjim Gradom oziroma Zagrajcem na komenskem Krasu in Gorjanskim. Dve parceli sta v lasti Občine Komen, ena je v lasti države. Medtem, ko različne stroke stikajo glave in iščejo vse mogoče rešitve za zmanjšanje požarne ogroženosti Krasa.

Na fotografijah so tri zemljišča ob cesti med Ivanjim Gradom oziroma Zagrajcem in Gorjanskim na komenskem Krasu. Lastnik ene parcele je država, dve sta v lasti Občine Komen. Čeprav je Komen od teh parcel oddaljen le dobre tri kilometre in se je zagotovo v zadnjih dveh letih tukaj mimo več kot enkrat peljal marsikateri občinski uslužbenec, bi bilo pričakovati, da bo občinsko vodstvo vendarle ukrepalo. Pa očitno ni.

Na teh parcelah so leta 2024 izvedli redno sečnjo, "ki je zajemala izbiralno redčenje, pomladitveno sečnjo ter posek posameznih, zaradi bolezni oslabelih dreves," pojasnjujejo na Zavodu za gozdove (ZGS). To pomeni, da se les pospravi in ustrezno ravna z ostanki. "Pri tem je glede na vrsto sečnje predvideno, da se veje in vrhači iglavcev razžagajo in zložijo na kupe, pri redčenju pa se debelejše veje listavcev razžagajo in razprostrejo po gozdnih tleh. Pri pomladitvenih sečnjah morajo biti sečni ostanki zloženi tako, da ne ovirajo razvoja mladja. Sečnih ostankov prav tako ni dovoljeno puščati na gozdnih prometnicah, v vodotokih in jarkih ter na drugih mestih, kjer bi ovirali rabo prostora," razlagajo na ZGS.

Zavod za gozdove: "Stanje ne predstavlja običajnega zaključenega sečišča"

Kot pravijo na zavodu je takšno ravnanje na degradiranih kraških rastiščih še posebej pomembno, saj so tla plitva, kamnita in z razmeroma malo organske snovi. "V takšnih razmerah ima lesna biomasa, ki ostane v gozdu, pomembno ekološko funkcijo. Sečni ostanki ščitijo razgaljena tla pred sončno pripeko in izsuševanjem. Predstavljajo mikrohabitat za vrsto organizmov. Z njihovo razgradnjo se v tla vračajo hranila in organska snov, hkrati pa se izboljšujejo njihove fizikalne lastnosti in sposobnost zadrževanja vlage," pojasnjujejo in dodajajo:

"Dodatno pri gospodarjenju z namenom protipožarnega varstva gozdov sečnih ostankov praviloma ne odstranjujemo, razen če onemogočajo dostop v gozd in ga delajo neprehodnega, saj so ti gorivo, dokler ne strohnijo, kar pa je kakšno leto po sečnji. Kot pojasnilo, ob ekstremni suši je gorivo lahko tudi humus zaradi velikega deleža organskih snovi. Na rastiščih, kjer je vodna oskrba rastlin zaradi plitvih in skeletnih tal že sicer zelo omejena, je ohranjanje organske snovi v tleh zato pomemben del dolgoročnega gospodarjenja z gozdovi, kar je primarna naloga gozdarstva na Krasu."

Ko smo strokovnjakom na ZGS pokazali fotografije, kako so dejansko videti te parcele dve leti po njihovi redni sečnji, so priznali, da "stanje ne predstavlja običajnega zaključenega sečišča". Zakaj je takšno stanje nastalo, pa tudi, ali predstavlja kršitev predpisov, bodo zdaj morali šele ugotoviti "na podlagi preveritve konkretnega stanja na terenu, dokumentacije o izvedeni sečnji in časa, ki je pretekel od zaključka del".

"Vsekakor bomo obvestili našega pristojnega revirnega gozdarja, ki bo stanje preveril na terenu in ukrepal v okviru svojih pristojnosti, preveril skladnost izvedenih del z odločbo o poseku in zahtevami glede ureditve sečišča, oziroma o ugotovitvah obvestil pristojne deležnike in lastnike gozdov, da se vzpostavi prehodnost poti in varnost obiskovalcev," zaključujejo na Zavodu za gozdove.

Smiselno je ponovno razmisliti o tradicionalnih kraških požarnih zidovih

Pričujoče fotografije smo pokazali tudi Alešu Jugu z Zavoda za gradbeništvo, oddelek za požarnovarno trajnostno grajeno okolje, odsek za požarne raziskave in inovacije. Kot pravi, razume zaskrbljenost domačinov, saj je "požar leta 2022 zelo jasno pokazal, kako hitro lahko ob kombinaciji suše, visokih temperatur, velike količine gorljive vegetacije in predvsem močnega vetra požar preraste v dogodek, ki ga je izredno težko obvladovati". Zato meni, da "bi morali na Krasu vprašanje požarne varnosti obravnavati sistematično in dolgoročno, na ravni celotne krajine, ne samo z občasnimi poseki po velikih požarih".

"Požarni preseki so samo eden od ukrepov," razlaga Jug. Smiselno bi bilo ponovno razmisliti tudi o tradicionalnih elementih kraške krajine, kot so požarni zidovi, ki poleg svoje kulturne in krajinske vrednosti prekinjajo neprekinjene površine vegetacije, pravi. Pomembna je tudi paša, s katero se lahko zmanjšuje količina trave, podrasti in druge biomase. Na posebej izpostavljenih območjih, predvsem ob cestah, železnici in naseljih, pa je potrebno tudi načrtno odstranjevanje odvečne suhe vegetacije, sečnih ostankov in drugega drobnega gorljivega materiala.

"Cilj ne more biti odstraniti ves odmrli les ali 'očistiti' Kras. Odmrli les in vegetacija imata pomembno ekološko funkcijo. Treba pa je upravljati količino in razporeditev goriva tako, da ob nastanku požara nimamo neprekinjenih površin, po katerih se lahko ogenj ob burji zelo hitro širi," dodaja strokovnjak.

To zahteva sodelovanje gozdarske, požarne, naravovarstvene in kmetijske stroke, občin, države, gasilcev in predvsem lokalnega prebivalstva. Požarna odpornost Krasa se namreč ne more zgraditi z enim ukrepom ali enim projektom. Gre za stalno upravljanje krajine. Kot zaključuje Jug: "Samo na podlagi fotografij ne bi želel ocenjevati, ali je bilo ravnanje na konkretnih zemljiščih strokovno ustrezno. Vsekakor pa je upravičeno vprašanje, ali se je z izvedenimi ukrepi požarna ogroženost dejansko zmanjšala in kako se bodo ta območja vzdrževala v prihodnje."

Zdaj je torej na potezi ZGS, ki bo preveril stanje na terenu, dokumentacijo povezano z odrejeno sečnjo in kaj se je na teh parcelah dogajalo po sečnji. Med drugim bo obvestil lastnike parcel, da se vzpostavi prehodnost poti in varnost, kot navajajo, torej državo in Občino Komen, kjer do danes stanja, ob katerem je začuden tudi Zavod za gozdove, očitno niso opazili. Pa čeprav so lastniki dveh od treh parcel. Nobena umetna inteligenca ne bo v pomoč, če se za realno stanje v svojem okolju ne bodo brigale na prvem mestu lokalne oblasti, saj gre vendar za občinsko lastnino zemljišč v naravi, s katerimi je, kot vidimo, potrebno na požarno izredno ogroženem Krasu še posebej previdno ravnati. Kako se bodo zadeve odvijale, bomo spremljali tudi mi.