Noben Kraševec ne ostane ravnodušen, ko na vroč poletni dan zavoha dim v zraku. Še toliko bolj po letu 2022, ko so tu več dni divjali katastrofalni požari. Vasi so bile evakuirane. Poletja so vse bolj vroča, vročina traja dlje časa – povprečna letna temperatura se je v zadnjih desetletjih na Krasu zvišala za več kot stopinjo Celzija. Število dni, ko se živo srebro povzpne čez 30, se je iz 30 povečalo v 99 letih na 50. Število tropskih noči, ko temperatura ne gre pod 20 stopinj Celzija, se je potrojilo, je pokazala raziskava v okviru projekta Karst Firewall 5.0, v katero so bili vpeti slovenski in italijanski raziskovalci.
BI KRAS OBVAROVALA PAŠA? Dve tretjini požarov izbruhne manj kot 50 m od cest in poti
Slovenija
Količina padavin na letni ravni se ni spremenila, so pa manj predvidljive. Poletja postajajo bolj suha, več padavin je pozimi. To pomeni daljše obdobje izsuševanja tal, sušenja vegetacije in kopičenja suhe biomase, kar so idealne razmere za širjenje požarov. Projekcije kažejo, da bi se poletne temperature do konca stoletja na Krasu zvišale za šest stopinj celzija.
Več kot dve tretjini požarov na Krasu se je začelo na razdalji manj kot 50 metrov od cest ali poti. Analiza je pokazala, da več kot 90 odstotkov območja Krasa spada med območja z visoko ali zelo visoko ranljivostjo. To pomeni, da so pogoji za hitro širjenje požara in nastanek večje škode prisotni skoraj povsod.
Modeli nevarnosti kažejo, da bi se lahko verjetnost nastanka požarov na trenutno najbolj ogroženih obalnih območjih nekoliko zmanjšala. Na to vplivajo podnebne projekcije, ki do leta 2040 nakazujejo možnost nekoliko večje skupne količine letnih padavin. V notranjosti pa se pričakuje povečanje požarne nevarnosti, saj bodo razmere postajale vse bolj ugodne za nastanek požarov. Po drugi strani naj bi se površina območij z zelo visoko ranljivostjo do leta 2040 povečala za približno 5 odstotkov celotnega ozemlja. Ključni razlog je rast temperatur. Z višjimi temperaturami se vegetacija hitreje izsušuje, tla prej izgubljajo vlago, obdobje, v katerem se lahko požar hitro širi, pa postaja vse daljše.
Kras ni le izjemna naravna krajina, temveč prostor, kjer živijo skupnosti, delujejo kmetije in rastejo nekatera najbolj biodiverzitetno bogata suha travišča v Evropi. To polnaravno krajino so stoletja oblikovale tradicionalne kmetijske prakse. Z opuščanjem kmetijstva pa se številna območja zaraščajo z grmovjem in mladim gozdom, ki sta bistveno bolj vnetljiva od tradicionalnih travišč in požarom zagotavljata dodatno gorivo.
Ena najpomembnejših značilnosti projekta Karst Firewall 5.0 je povezovanje Slovenije in Italije pri reševanju problema, ki ne pozna državnih meja. Požari, ki izbruhnejo na eni strani meje, se lahko hitro razširijo tudi na drugo stran – požar leta 2022 je to jasno pokazal.
