V Kopru poteka predkazenski postopek zaradi suma prodaje fiktivnih terjatev v vrednosti več milijonov evrov. Po poročanju Info360 naj bi se na Obali več let spletala "primorska hobotnica" poslov s fiktivnimi terjatvami, v središču katere naj bi bila podjetja Humade, Venka Vojo in Globus&Histria. Trojček naj bi ustvaril mrežo medsebojnega trgovanja in odstopanja terjatev, regresnih jamstev ter financiranja, v katero naj bi se ujela vrsta bank, faktoring družb in drugih financerjev. Vrednost domnevno fiktivnih terjatev naj bi po ocenah znašala med 15 in 20 milijoni evrov.

Shema naj bi se začela podirati, ko je eden od kupcev terjatev ugotovil, kaj se dogaja, in blokiral račune podjetij iz domnevne hobotnice. Dodatno naj bi se zapletlo, ko je ena od bank v začetku leta Luko Koper pozvala k plačilu terjatve, koprska družba pa je zahtevo zavrnila, ker naj bi vse svoje obveznosti do poslovnih partnerjev že poravnala. Primer zdaj preiskujejo koprski kriminalisti.

Sočasno v stečaj

Družba Humade Denisa Humarja je bila konec leta 2024 med petimi podjetji, ki jih je Luka Koper izbrala za izvajanje pristaniških storitev na avtomobilskem terminalu za obdobje do sredine leta 2028. Gre za zagotavljanje zunanjih delavcev za delo na terminalu, kjer pretovarjajo vozila več kot dvajsetih svetovnih proizvajalcev, posel pa velja za enega donosnejših na Obali. Humade je še leta 2024 ustvaril več kot 1,2 milijona evrov čistega dobička, marca letos pa je pristalo v stečaju. Za stečaj sta se skoraj sočasno odločili še dve obalni podjetji: Venka Vojo in Globus&Histria. 

Kdo vse je na seznamu upnikov, še ni znano. V zemljiškoknjižnem izpisku nepremičnin v lasti Humade so našli vrsto hipotekarnih upnikov, med njimi so banke in tudi tisti, ki denar posojajo na sivem trgu ter tisti, ki se ukvarjajo s prodajo in nakupom terjatev. Med bankami pa je po razpoložljivih podatkih najbolj izpostavljena SID banka pod vodstvom Boruta Jamnika. 

Na trgu so se pojavile tudi fiktivne terjatve do Luke Koper. Prav terjatev do Luke Koper, ki so jo v eni od večjih poslovnih bank kupili od družbe Humade, je bila tudi eden od razlogov za začetek kriminalistične preiskave. Banka je v začetku leta namreč Luko Koper pozvala k plačilu terjatve, ki so jo kupili in ugotovila, da terjatev ne obstaja, saj je Luka Koper svoje obveznosti že poravnala. Kot piše Info360, bi lahko Humade isto terjatev do Luke Koper prodal več kupcem, kar nakazuje, da so prodajali tudi fiktivne terjatve. 

Po poročanju portala Necenzurirano je posle v Luki Koper po Humade prevzel konzorcij podjetij Acura Group in IstraAvto, v ozadju obeh podjetij pa se pojavlja primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver.

Kaj pravita poročili stečajnih upraviteljev?

V uredništvo Regionala smo prejeli poročili obeh stečajnih upraviteljev. Stečaj družbe Humade se je začel 16. marca 2026. Kot je v rednem poročilu navedla stečajna upraviteljica Andreja Lipnik Dikaučič, ji je nekdanja direktorica pojasnila, da se je družba ukvarjala z računovodskimi storitvami, pretovarjanjem vozil za Luko Koper, manjšimi avtomehaničnimi popravili ter oddajanjem lastnih nepremičnin v najem. Po navedbah nekdanje direktorice naj bi družba zaposlovala največ do sto delavcev, insolventnost pa naj bi bila posledica slabih poslovnih odločitev v preteklosti.

Lipnik Dikaučič še navaja, da je na uvodnem sestanku prejela kadrovsko dokumentacijo in register osnovnih sredstev, ne pa tudi druge dokumentacije iz obdobja pred začetkom stečaja, v poročilu pa je še zapisala, da naj bi nekdanja direktorica podala izjavo, da ne želi razkriti lokacije preostale dokumentacije. Upraviteljica je zato sodišču predlagala razpis naroka, na katerega bi povabili nekdanjo direktorico in ji naložili predajo dokumentacije. Po navedbah poročila je sodišče 21. maja 2026 izdalo sklep, s katerim ji je predajo dokumentacije naložilo, vendar ta do priprave poročila po navedbah upraviteljice še vedno ni bila predana. 

Del poročila se nanaša tudi na poslovanje Humada z Luko Koper tik pred začetkom stečaja. Kot navaja Lipnik Dikaučič, jo je nekdanja direktorica seznanila z nezaračunanimi prihodki za februar 2026 za storitve, opravljene za Luko Koper. Upraviteljica je nato za opravljene storitve izstavila račun, ki do konca poročevalskega obdobja po njenih navedbah še ni bil poravnan. Po podatkih so prihodki od upravljanja stečajne mase znašali 218.452,01 evra, pri čemer upraviteljica pojasnjuje, da večji del prihodkov predstavlja prav račun, izstavljen Luki Koper za storitve, opravljene pred začetkom stečajnega postopka.

Del poročila se nanaša tudi na 24 vozil družbe, ki naj bi jih imel stečajni dolžnik v lasti, a naj bi jih že pred začetkom stečajnega postopka odpeljal upnik, ki ga je večkrat neuspešno pozvala k vrnitvi vozil v stečajno maso. Zato je 8. aprila 2026 na policiji podala ustno ovadbo. 

Tudi stečajni upravitelj Jože Podržaj, ki je marca prevzel družbo Venka Vojo iz Portoroža, po njegovih navedbah ni prejel vse poslovne dokumentacije družbe. Kot je zapisal v prvem rednem poročilu, mu je bila ob začetku postopka posredovana le delna kadrovska dokumentacija. Ob primopredaji z nekdanjim poslovodstvom je po njegovih navedbah prejel neresnične podatke o lokaciji dokumentacije, obenem pa naj bi ugotovil, da poslovodstvo pri njeni predaji ne bo sodelovalo. Zaradi tega je, kot navaja, nemudoma začel aktivnosti za pridobitev dokumentacije in sodišču predlagal razpis naroka. Sodišče je narok razpisalo za 20. avgust 2026. 

Kot še navaja Podržaj, je Venka Vojo lastnica nepremičnine na Nazorovi ulici 47 v Pulju, ki jo opisuje kot objekt v zelo slabem stanju oziroma ruševino. Z nakupom te nepremičnine je povezan kazenski postopek na Hrvaškem. Kot je Podržaj zapisal, je bila nekdanja poslovodkinja pravne osebe, ki je nepremičnino prodala Venki Vojo, pred Županijskim sodiščem v Pulju spoznana za krivo kaznivega dejanja zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju. Iz sodbe po njegovih navedbah izhaja tudi, da mora Venka Vojo Republiki Hrvaški vrniti 240.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.  Če bi sodba postala pravnomočna, namerava upnike pozvati k založitvi sredstev za plačilo dosojene terjatve.