Bratuškova je ob obisku gradbišča serminske vpadnice v Kopru poudarila, da razume želje prebivalcev po ukinitvi vinjet, vendar meni, da poslanci s takšnimi predlogi postavljajo na kocko finančno stabilnost Darsa. Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je dodal, da so takšne pobude nesprejemljive in populistične, saj bi lahko sprožile podobne zahteve tudi v drugih delih Slovenije

Hotova se je na izjave odzvala z argumentom, da vinjete ne prinašajo pričakovanega dobička, saj se vozniki izogibajo hitre ceste in s tem obremenjujejo lokalne ceste. Prav tako je izpostavila, da je bila v Mariboru hitra cesta oproščena vinjet, zato se sprašuje, zakaj to ni mogoče tudi na Primorskem. Dodala je, da Dars pri 160 milijonih evrov dobička ne bi utrpel večje škode zaradi ukinitve vinjet na tem odseku.

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza nam je v pogovoru povedal, da je državotvornost bila in bo vedna vodilna misel poslancev. "Delamo za pravno državo in za ljudi – da bodo stvari urejene, kot morajo biti," je poudaril poslanec.

Ziza se je že med letoma 2018 in 2022 kot del t. i. skupine istrskih poslancev aktivno ukvarjal z vprašanjem vinjet, bil je celo odgovorna oseba za področje vinjetnega sistema.

Felice Ziza, poslanec italijanske narodne skupnosti

Kot pravi, je skupina v sodelovanju z istrskimi župani in njegovim predhodnikom, Robertom Battellijem, več let poskušala doseči spremembe, vendar brez uspeha. Ena izmed možnosti, ki so jo obravnavali, je bila prekategorizacija hitre ceste, a so jim na pristojnih institucijah vedno zatrjevali, da to ni mogoče.

Vendar se je pred leti zgodil preobrat. "1. januarja 2020 je bila mariborska obvoznica brez težav prekategorizirana in izvzeta iz vinjetnega sistema. Torej gre – a očitno le, če si v pravem delu Slovenije," je bil oster Ziza. "Na Obali pa imamo vedno težave in iščejo se izgovori."

Osimski sporazum – mednarodni argument za izvzetje vinjet

Ziza se sklicuje tudi na Osimski sporazum, podpisan leta 1975 med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Gre za mednarodni akt, ki naj bi po njegovem mnenju zagotavljal ravnovesje v razvoju prometne infrastrukture na obeh straneh meje.

"V tem sporazumu piše, da je treba razvijati cestno infrastrukturo v obeh (tedanjih) conah – tako v Italiji kot v nekdanji Jugoslaviji – da se spodbudi turizem, gospodarstvo in druge dejavnosti. Leta 1976 je italijanski predsednik Giovanni Leone celo izdal uredbo, s katero so iz sistema plačevanja taks izvzeli avtoceste od Monfalcona do Trsta in vse do Gorice. Čeprav nekatere izmed teh cest sploh niso bile v območju cone A, so bile takse kljub temu ukinjene."

Poslanec meni, da bi moral Osimski sporazum predstavljati pravno osnovo tudi za ukinitev vinjet v slovenskem delu Istre. "Če je Italija lahko ukrepala pred skoraj 50 leti, bi morala Slovenija to zmožnost imeti danes. Naša populacija je s tega vidika morda celo nekoliko precenjena ali celo diskriminirana," je opozoril.

Zbiranje podpisov: "Ljudje se strinjajo, da so vinjete nesmisel"

Ziza je tudi eden izmed pobudnikov peticije za ukinitev vinjet na Obali, ki je v zadnjih tednih v teku po vsej slovenski Istri. Po njegovih ocenah je bilo do zdaj zbranih okrog 4.000 do 5.000 podpisov, cilj pa je doseči več deset tisoč podpisnikov. V zbiranje podpisov pa so aktivno vključene tudi italijanske skupnosti v vseh obalnih občinah.

"Zbirali bomo do velike noči – po vseh občinah. Ljudje nas podpirajo. Če bi imeli več ljudi na terenu, bi do zdaj zagotovo zbrali že 80.000 podpisov," ocenjuje Ziza. "Ljudje se strinjajo, da je so vinjete na koprski hitri cesti nesmiselne in neupravičene, ki povzročajo težave na lokalnih cestah. Ukinitev vinjet bi se morala zgoditi že takrat, ko so jih prvič uvedli."

Za konec poslanec poziva vse prebivalce Obale k aktivni podpori: "Več nas bo, lažje bomo pritisnili na vlado."

V izogib morebitnim nejasnostim, zakaj smo priimek poslanca Feliceja Žiže zapisali kot Ziza, pojasnjujemo, da si je poslanec italijanske narodne skupnosti januarja letos uradno spremenil priimek. Po novem se piše Ziza, kar ustreza družinskemu priimku iz obdobja pred spremembo po drugi svetovni vojni, ta pa naj bi segal vse do leta 1800. K odločitvi za spremembo ga je spodbudila tudi polemika glede tabel v središču Kopra, o kateri smo na našem portalu v zadnjem času večkrat poročali.