Do tega pojava prihaja, ker je naš naravni satelit trenutno bližje Zemlji kot običajno. Po besedah dr. Williama Alstona z Univerze v Hertfordshiru bo luna malo po 23. uri GMT (Greenwiški srednji čas) oziroma pri nas malo po polnoči oddaljena približno 357.343 kilometrov, medtem ko je povprečna razdalja 384.399 kilometrov.

Dr. Alston pojasnjuje, da izraz superluna opisuje polno luno, ki je večja in svetlejša od običajne, saj je fizično nekoliko bližje Zemlji. Decembrska polna luna bo tako zadnja superluna v letu 2025.

Posnetki iz Turčije, Iraka in ZDA že kažejo luno, ki je skoraj v celoti osvetljena in izjemno svetla. Opazovalci poročajo o 98-odstotni osvetljenosti, ki se bo nocoj približala popolni.

Polna luna je faza, ko je njen celotni obraz osvetljen s sončno svetlobo, superluna pa nastane zaradi eliptične orbite, v kateri je ena točka – perigej – najbližja Zemlji. V tem položaju se lahko zdi luna do 14 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša kot običajno.

Najboljši čas za opazovanje bo ob 23.14 po britanskem času (00.14 po slovenskem času), ko bo luna v svoji najpolnejši fazi in najbližje Zemlji. A uživati je mogoče že prej – nad vzhodnim obzorjem se bo pojavila okoli 14.52 GMT (15.52 po slovenskem času), kmalu po sončnem zahodu pa bo svetila nizko nad horizontom v toplih jantarnih tonih.

Ob vzpenjanju na nebo bo njena barva postopoma prešla v značilno svetlo belo, vidnost pa se bo izboljšala, ko bo padla tema. Kot dodaja dr. Alston, je luna vidna tudi podnevi, a je pogled boljši ponoči.

V decembru polni luni že stoletja pravijo Hladna luna oziroma Polna luna dolgih noči, saj se pojavi med najdaljšimi zimskimi nočmi in naznanja prihod hladnega obdobja.

Za najboljši pogled je priporočljivo izbrati kraje z manj svetlobnega onesnaženja, kjer so zvezde in luna jasneje vidni. Daljnogled ali teleskop omogoča opazovanje značilnih kraterjev in reliefnih podrobnosti. Najlepši pogledi bodo v krajih na višjih nadmorskih višinah, kjer je manj megle, dima in zračnih usedlin.

Lunin cikel traja 29,5 dni, v tem času se zvrstijo nova luna, rastoča luna, polna luna in padajoča luna. Ker koledar ne sovpada natančno z lunarno orbito, se včasih pojavita kar dve polni luni v enem mesecu, kar je znano kot modra luna.

Superlune so redkejše – običajno se pojavijo tri- do štirikrat na leto. Leta 2025 so bile tri: 7. oktobra, 5. novembra in 4. decembra. Tri superlune bodo tudi v letu 2026, prva 3. januarja.

Vsaka polna luna ima tradicionalno ime, ki izhaja iz naravnih pojavov in letnih časov. Januar je Volčja luna, februar Snežna luna, marec Deževnikova luna, april Rožnata luna, maj Cvetna luna, junij Jagodna luna … decembrska pa Hladna luna, ker pada v čas najdaljših noči.

Polna luna, superluna in Hladna luna imajo tako različne pomene: polna luna označuje fazo, superluna njeno bližino Zemlji, ime Hladna luna pa njen letni čas, piše Daily Mail.