"Pravičen in trajen mir, to si vsi želimo. In zato Evropa podpira vse napore za dosego miru za Ukrajino. Miru, ki bo končal pobijanje, ki ne bo predstavljal nevarnega precedensa, ki bo zagotovil ukrajinsko varnost in njene suverene pravice ter zagotovil robustno varnostno arhitekturo za Evropo," je na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu povedala von der Leyen.

Pravičen in trajen mir je po njenih besedah tudi ena od ključnih prioritet evropskih predstavnikov v nadaljnjih pogovorih z ZDA in Ukrajino ter v okviru t. i. koalicije voljnih. Vsakršen dogovor mora poleg tega zagotoviti varnost Ukrajini in Evropi, je dodala. Tako ne sme priti do omejevanja ukrajinskih oboroženih sil, saj bi bila Ukrajina ranljiva za nadaljnje napade.

"Pri tem gre tako za odvračanje, kot tudi za evropsko varnost, saj je varnost Ukrajine varnost Evrope," je poudarila von der Leyen. Ukrajina zato po njenem mnenju potrebuje dolgoročna in zanesljiva varnostna jamstva, mirovni dogovor pa mora zagotoviti tudi dolgoročno varnost Evrope.

Del okvirja varnostnih jamstev je tudi ukrajinsko članstvo v EU, kar je povezano z drugo evropsko prioriteto za nadaljnje pogovore. Kot je povedala, je to ohranitev ukrajinske suverenosti, kar med drugim pomeni možnost odločanja o lastni prihodnosti. Poudarila je, da ne sme priti do spreminjanja meja s silo.

Tretja prioriteta je zagotavljanje finančne podpore Ukrajini, je povedala predsednica komisije. Spomnila je, da so se voditelji držav članic unije na oktobrskem vrhu v Bruslju zavezali, da bo EU pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti, nakar je komisija sredi meseca predstavila tri možnosti financiranja nadaljnje podpore. Med temi je tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja.

"Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo," je poudarila.

Med evropskimi prioritetami za prihodnje pogovore je omenila še, da morajo Ukrajina, EU in zveza Nato o zadevah, ki se tičejo njih, odločati same, ter vrnitev ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija.

Menila je še, da je treba ohraniti pritisk na Rusijo, dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir. Evropa pa bo stala ob strani Ukrajini na vsakem koraku te poti, je poudarila.

Evroposlanci s von der Leyen o procesu za končanje ruske agresije na Ukrajino razpravljajo, potem ko so ZDA konec preteklega tedna Kijevu in Moskvi posredovale osnutek mirovnega načrta. Ta je predvideval, da Kijev Moskvi preda zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjša svojo vojsko in se zaveže, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu. Omenjal pa je tudi širitev EU, odpravo sankcij proti Rusiji in zamrznjeno rusko premoženje.

Pogajalci iz ZDA in Ukrajine so se nato v nedeljo v Ženevi dogovorili o spremenjenem načrtu, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 točk namesto prvotnih 28, pri čemer podrobnosti niso znane.