Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, ob glasovanju 11. maja pa so ga podprli tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov. Prinaša tudi sistemske rešitve na področjih ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma so prejšnji teden vložili sindikati ob podpori civilne družbe in s podpisi več kot 47.000 volivcev. Kot so pojasnili, v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, čeprav posega na ključna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. Zaradi ocenjenega javnofinančnega učinka se bojijo posegov v plače v javnem sektorju, pokojnine in drugih rezov.

Predlagatelji zakona so danes na izredni seji DZ te pomisleke zavrnili in poudarili, da razpis referenduma ni mogoč. V skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, je v imenu predlagateljev opozoril Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus). Dodal je, da interventni zakon vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov. "Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo," je pozval navzoče na seji.

Da referenduma o zakonih, ki urejajo vprašanja davkov in drugih obveznih dajatev, ni mogoče razpisati, so soglašali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica.

Interventni zakon po njihovih besedah prinaša številne nujne rešitve za razvoj države, predvsem na področju gospodarstva in davkov. Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) je dejal, da zakon odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade.

Podobno je Tadej Ostrc (Demokrati) poudaril, da zakon vsebuje pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. "Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve," je dejal.

Rado Gladek (SDS) se je vprašal, zakaj se sindikati tako odločno borijo proti zakonu, ki med drugim razbremenjuje delo, omogoča višje neto plače, spodbuja nadaljnje delo upokojencev, izboljšuje položaj normirancev in zmanjšuje obdavčitev najemnin mladih družin, samozaposlenih, kmetov ter drugih, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije.

Katja Kokot (Resnica) je spomnila, da je dosedanja vlada julija 2022 sprejela zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, s katerim se je poseglo v 11 zakonov, zaradi davčnih določb pa o njem ni bilo mogoče razpisati referenduma. "V poslanski skupini Resnica zato menimo, da morajo enaka pravila veljati za vse," je dejala.

Na drugi strani so v poslanskih skupinah SD, Levica Vesna in Svoboda menili, da bi moralo biti referendumsko odločanje o zakonu dopustno.

"Gre za grobo zlorabo ustave," je o predlogu sklepa glede nedopustnosti referenduma dejala Meira Hot (SD). Potrdila je, da večina določb posega na davčno področje, a poudarila, da prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli državi preprečiti pobiranja nujnih dajatev. Ob tem je opozorila, da zakon problem izjemno slabega stanja javnih financ le še poglablja.

Tudi Tina Brecelj (Levica Vesna) je opozorila, da zakon ogroža stabilnost javnih financ. "Referendum na ta zakon je pot, da se stabilnost javnih financ utrdi. Prav zato bi morala biti možnost neposrednega odločanja še toliko bolj varovana," je menila.

Tereza Novak (Svoboda) pa je spomnila na izračune fiskalnega sveta, po katerih se bo z uveljavitvijo interventnega zakona proračunski primanjkljaj povečal za eno milijardo evrov. "Zato težko govorimo o tem, da bi referendum ogrozil javne finance," je dejala in zanikala trditve bodoče koalicije, da bodo z uveljavitvijo zakona pridobili vsi. "Resnica je drugačna - dolgoročno bomo izgubili vsi," je opozorila.

Glasovanje o sprejemu sklepa bo še danes.