Pri vprašanju denarne socialne pomoči vlada ocenjuje, da bi ustrezno organizirano družbeno koristno delo lahko predstavljalo enega od načinov aktivnega vključevanja delovno sposobnih prejemnikov pomoči.

Po navedbah ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve bi takšna ureditev lahko pripomogla k ohranjanju njihove povezanosti z delovnim in družbenim okoljem, hkrati pa povečala zaupanje javnosti v pravičnost sistema socialnih transferjev.

Vlada ob tem poudarja, da družbeno koristno delo ne bi smelo biti zasnovano kot kazen in ne bi smelo razvrednotiti prostovoljskega dela.

Volivce bi vprašali tudi o rtv-prispevku

Vlada podpira tudi izvedbo posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega rtv-prispevka. Po oceni ministrstva za kulturo bi glasovanje pokazalo stališče državljanov do sedanjega načina financiranja Radiotelevizije Slovenija.

Ne glede na referendumski rezultat pa bo treba po navedbah vlade zagotoviti sistemsko rešitev, ki bo upoštevala voljo državljanov, obenem pa zagotavljala obstoj neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne radiotelevizije.

Ker gre za posvetovalni referendum, njegov rezultat za državni zbor ne bi bil pravno zavezujoč, bi pa predstavljal politično usmeritev pri pripravi prihodnjih zakonskih rešitev.

Več kot 100.000 tujcev z volilno pravico

Tretje referendumsko vprašanje se nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Predlagatelji želijo volivce vprašati, ali bi bilo treba zakon spremeniti tako, da dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče ne bi več zadostovala za pridobitev aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah.

Po vladnih podatkih bi imelo 15. novembra letos volilno pravico več kot 100.000 državljanov tretjih držav. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 se je sicer glasovanja udeležilo 7354 tujcev oziroma 0,84 odstotka vseh udeležencev volitev.

Vlada pri tem ugotavlja, da evropske države volilno pravico državljanov tretjih držav urejajo različno. Nekatere je ne priznavajo, druge jo omogočajo pod določenimi pogoji.

Stevanović očitkov o višanju udeležbe ne zanika

SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica predlagajo, da bi vse tri posvetovalne referendume izvedli 11. oktobra, ko je že predviden zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Ob predlogih so se pojavili očitki, da je eden od njihovih namenov povečanje volilne udeležbe. Predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović tega danes ni zanikal.

Spomnil je, da so bili v prejšnjem mandatu na dan evropskih volitev izvedeni tudi posvetovalni referendumi o prostovoljnem končanju življenja, preferenčnem glasu in konoplji. Po njegovi oceni je bil tudi takrat eden od namenov povečati udeležbo. "Potem tat kriči, primite tatu," je komentiral očitke.