Vlada je prvotno vlogo v Bruselj poslala konec julija, za to pa se je odločila "zaradi izrednih in vztrajno visokih cen energentov, ki pomembno bremenijo slovenska gospodinjstva in gospodarstvo", so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Namen prošnje je pridobiti dodatno fleksibilnost pri odzivanju na izredne razmere na trgih energentov in učinkovitejše blaženje nenadnih cenovnih šokov za gospodinjstva in gospodarstvo, so spomnili.

Takšna možnost bi državi po njihovih navedbah omogočila več manevrskega prostora pri prilagajanju trošarin v obdobjih izrazitih nihanj cen na mednarodnih trgih, predvsem v primerih, ko so skoraj že izkoriščene možnosti znižanja trošarin do trenutno dovoljenih minimalnih ravni.

Vlada v dopolnjeni vlogi predlaga znižanje trošarine za bencin in dizel na še nekoliko nižjo raven od prvotno predlagane. Na podlagi spremljanja cen pogonskih goriv je namreč ugotovila, "da nekatere sosednje države hitro in intenzivno znižujejo zneske trošarin na pogonska goriva".

Ostalih vsebinskih elementov vloge vladni predstavniki niso spreminjali.

Za dovoljenje za znižanje trošarin pod evropski minimum je sicer zaprosilo več držav. Švedska in Hrvaška sta že prejeli zeleno luč Bruslja, po neuradnih informacijah naj bi jo kmalu prižgali tudi Španiji.

Nižje trošarine sicer pomenijo nižje cene goriv, a hkrati tudi manj prihodkov za državni proračun. Slovenija je tako zaradi nižanja trošarin po februarskem začetku vojne na Bližnjem vzhodu med marcem in majem pobrala okoli 39 milijonov evrov manj, kot bi jih, če bi ohranila februarsko višino trošarin, so julija za Forbes Slovenija navedli na finančnem ministrstvu.