Organizatorji so tokratni dogodek namenili predvsem digitalizaciji vinogradništva in blaženju vplivov podnebnih sprememb. Denis Rusjan z ljubljanske Biotehniške fakultete je izpostavil projekt, v okviru katerega raziskovalci trenutno preizkušajo senzorje za merjenje temperature grozdnih jagod in listov. "Senzorji nam dajejo natančen vpogled v fiziološke procese vinske trte ob vročinskih valovih," je dejal Rusjan. Znanstveniki takšno opremo v slovenskem vinogradništvu letos uporabljajo prvič.

Podjetje Efos je medtem na dogodku prikazalo pametne pasti Trapview za daljinsko zaznavanje škodljivcev. "Kamera v pasti fotografira ujete insekte in pošlje sliko na strežnik," je za STA pojasnil predstavnik podjetja Dominik Kobal. Uporabnik nato dobi podatke in lažje določi pravi čas za škropljenje proti grozdnemu sukaču in ameriškemu škržatku. Naprava predstavlja plod slovenskega znanja in stane okoli 1000 evrov.

Nova tehnologija na trg prihaja v času izjemnih vremenskih razmer. Suša in vročina letos močno klestita pridelek v slovenski Istri, kmetje tam poročajo o polovičnem do 70-odstotnem izpadu in napovedujejo višje cene vina. Stanje na preostalem Primorskem ne ponuja bistveno boljše slike.

Strokovnjakinja Mojca Mavrič Štrukelj iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je tako danes napovedala velik upad količin tudi v Vipavski dolini in Goriških brdih. "Nekateri vinogradi beležijo 20-odstotni izpad, drugje pa primanjkljaj dosega tudi 70 odstotkov," je dejala. Kras po njenih in Rusjanovih besedah beleži nekoliko manjši upad, ocenjujejo ga na deset do 20 odstotkov. Vse regije zbirajo grozdje rekordno zgodaj, povprečno deset do 14 dni pred običajnimi roki.

Vročina močno narekuje tudi kakovost vina. Jagode zaradi pomanjkanja vode vsebujejo manj soka in zelo malo kisline. "Nizke kisline bodo predstavljale velik izziv za kletarjenje," je opozorila Mavrič Štrukelj. Podatki potrjujejo ekstremne razmere na terenu. Regija je do konca avgusta zabeležila že okoli 60 vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija in do 30 tropskih noči. Grozdje kljub temu ostaja zdravo in ne kaže znakov bolezni, kmetom preglavice povzročajo le sončni ožigi in suhe jagode.

Kmetje in raziskovalci zato pospešeno iščejo dolgoročne rešitve. Selekcijsko trsničarsko središče v Vrhpolju je danes razkrilo rezultate opazovanja več kot 130 lokalnih sort. Andreja Škvarč iz ustanove je pri tem izpostavila velike razlike. "Nekatere trte v teh ekstremnih razmerah odlično uspevajo, druge pa imajo povsem suhe liste in ovelo grozdje," je pojasnila.

Strokovnjaki priporočajo avtohtone sorte, kot so malo črn, glera in vitovska. Stroka namerava te odporne rastline vključiti v nova križanja in proizvodnjo. Rusjan je ob tem državo in vinogradnike pozval k takojšnjemu ukrepanju. Letošnje izjemne razmere zahtevajo proaktiven pristop pri gradnji namakalnih sistemov, globokem oranju in izbiri ustreznih podlag za nove trte, je navedel.