Že pred časom smo na Regionalu odprli vprašanje sidranja velikih tovornih ladij pred Izolo, ko smo preverjali, zakaj je mogoče velike ladje vse pogosteje opazovati tudi neposredno pred turističnim območjem Svetilnika. Pomorski prostorski plan na območju Koprskega zaliva predvideva do 22 sidrnih točk za ladje, pri tem pa so pred Izolo območja, opredeljena kot začasna sidrišča, katerih uporaba naj bi bila dovoljena zgolj izjemoma.  Med ladjami, pri katerih naj bi najpogosteje prihajalo do čakanja na začasnih sidriščih, so kontejnerske ladje, ladje za prevoz avtomobilov in ladje za prevoz živih živali. 

Tokrat razkrivamo, kako se začasna sidrišča pred Izolo, ki so namenjena uporabi v "izjemnih okoliščinah", v praksi spreminjajo v območja za dolgotrajno čakanje ladij na privez v Luki Koper. 

Iz odgovorov, ki smo jih pridobili z Uprave RS za pomorstvo namreč izhaja, da je začasno sidrišče "začasno" zgolj glede razloga za njegovo aktiviranje, ne pa tudi glede časa, ki ga lahko ladja preživi na njem. Za napotitev pred Izolo zadostuje prezasedenost drugih sidrišč, ko je ladja enkrat tam, pa lahko ostane do dodelitve priveza in to tudi, če se druga sidrišča medtem sprostijo. Najdaljši dovoljeni čas ni določen, posebnih omejitev ni niti za čas turistične sezone.

Začasno sidrišče časovno sploh ni "začasno"

URSP je potrdila, da najdaljši čas sidranja ni določen. Beseda "začasno" se po njihovi razlagi nanaša na okoliščine, zaradi katerih se sidrišče uporabi, in ne na čas bivanja posamezne ladje. Iz tega izhaja, da lahko ladja na začasnem sidrišču ostane tudi več kot deset dni. "Izraz začasno se v tem kontekstu nanaša na izjemnost okoliščin, zaradi katerih se to sidrišče sploh uporabi, in ne predpisuje časovne omejitve bivanja posamezne ladje," pojasnjujejo. In dodajajo: "Najdaljši čas sidranja ni določen. Ladja je lahko na sidru, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahtevajo predpisi glede varnosti plovbe, če ima potrjeno najavo prihoda in če ima plačano pristojbino za uporabo objektov za varnost plovbe."

URSP izrecno potrjuje, da se lahko druga sidrišča medtem sprostijo, vendar se premikom ladij na sidrišču izogibajo. "Manevriranje z ladjo zahteva pripravo ladijskega postroja, zagon glavnega stroja, dvig sidra, premik in ponovno sidranje. S tem pa bi po nepotrebnem dodatno obremenjevali okolje," pojasnjujejo. Ko je torej ladja enkrat zasidrana, lahko tam ostane vse do dodelitve priveza v pristanišču.

Prezasedenost drugih sidrišč je bila razlog za napotitev pred Izolo

Čeprav je uporaba začasnih sidrišč dovoljena le izjemoma, pa očitno postaja stalna praksa; za napotitev zadostuje že prezasedenost drugih sidrišč. Na vprašanja, zakaj so bile tovorne ladje napotene na začasna sidrišča pred Izolo, odgovarjajo: "V omenjenem času so bile vse ladje napotene na začasna sidrišča pred Izolo zaradi prezasedenosti ostalih sidrišč." URSP sicer med možnimi izjemnimi okoliščinami našteva tudi druge razloge: 

"Za izjemne okoliščine med drugim štejejo: prezasedenost ostalih sidrišč koprskega tovornega sidrišča; začasna omejitev uporabe drugih sidrišč (npr. zaradi izrednega dogodka, del in podobno) ter druge operativne okoliščine, v katerih uprava oceni, da je uporaba začasnih sidrišč nujna za zagotavljanje varnosti plovbe in varnega odvijanja pomorskega prometa." Iz tega bi se lahko sklepalo, da je razlog za "izjemne okoliščine" zelo raztegljiv. 

Turistična sezona zanje nima posebnega režima

Čeprav so potrebe turističnega kraja povsem drugačne od pristaniških, pa za čas turistične sezone niso določena drugačna pravila oziroma posebne sezonske omejitve sidranja tovornih ladij pred Izolo. "Različni režimi glede na sezono ali letne čase niso določeni,"  navaja URSP. 

Ob tem so razkrili tudi število velikih tovornih ladij, napotenih na sidrišča pred Izolo v času vrhunca turistične sezone, ne pa tudi trajanja sidranja posamezne ladje. "V času od 1. junija pa do 14. avgusta je bilo na začasna sidrišča napotenih 13 ladij," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

Podatkov o času sidranja posamezne ladje URSP ni posredovala, pri čemer je navedla, da gre za operativni podatek, ki po njenem stališču ne predstavlja informacije javnega značaja. "Čas sidranja posamezne ladje je operativni podatek, ki ne predstavlja informacije javnega značaja." Tudi na neposredno vprašanje o najdaljšem neprekinjenem sidranju pred Izolo je URSP odgovorila: "Čas sidranja posamezne ladje je operativni podatek, ki ne predstavlja informacije javnega značaja."

Konkretnih podatkov niso razkrili niti za Neptun

Vendar pa so nas bralci opozorili na nenavadno dolgo zadrževanje ladje Neptun, ki naj bi se pred Izolo zadrževala več kot deset dni - od približno 30. julija do 12. avgusta, torej približno v času, ko je prišlo pred izolsko obalo do izpusta fekalnih voda iz do sedaj še neznanega vira.

Ko smo želeli preveriti točen čas prihoda na izolsko sidrišče in čas vplutja v pristanišče, nam podatkov niso posredovali. "Čas sidranja posamezne ladje je operativni podatek, ki ne predstavlja informacije javnega značaja," so zapisali. 

Je pa URSP potrdila, da pri ladjah, ki so bile zadnje tri mesece napotene na začasna sidrišča pred Izolo, ni bilo nobenih inšpekcijskih pregledov. "Pri ladjah, ki so bile v mesecih juniju, juliju in avgustu napotene na začasna sidrišča, v času, ko so ladje bile na sidru, inšpekcijski pregledi niso bili opravljeni. Opravlja se le stalno nadziranje ladij na sidru s strani službe za spremljanje, upravljanje in nadzor plovbe."