"Čeprav so glavni ponor reke Reke Škocjanske jame, Reka priteče na zakraselo apnenčasto podlago že pod Gornjimi Vremami in od tam teče po apnencu do Škocjana. Manjši del toka Reke torej že pred Škocjanom neposredno odteka v kras, vendar razen ob izjemno nizkih pretokih večina toka še vedno doseže Škocjanske jame. Ob izjemno nizkih vodostajih pa lahko celoten tok Reke ponikne že prej. Čeprav podrobnosti vodonosnika pod strugo Reke med Gornjimi Vremami in Škocjanom ne poznamo dovolj dobro, domnevamo, da je vodonosnik dovolj zakrasel, da se lahko aktivirajo manjši ponori, tudi v obliki brezen, v katere se steče celoten tok. Pojav je redek in slabo raziskan," pravi Gabrovšek in dodaja:

"Težko rečemo, da bi bili tovrstni pojavi v zadnjih letih pogostejši. Vsekakor pa podnebne spremembe, ki smo jim priča, vodijo v vse pogostejše ekstremne pojave v obe smeri – tako v ekstremne poplave kot suše. Reka in kraški vodonosnik pa se na oba ekstrema odzivata zelo svojevrstno."

Ob izjemnih sušah se seveda spusti tudi nivo podzemne vode v kraških vodonosnikih. Nivo izvirov se spusti, zato nekateri izviri presahnejo, "tudi v jamah beležimo spust vodostajev; tako na primer nekateri stalno zaliti vodni rovi postanejo prehodni tudi za nepotapljače".