KOLIKO ČASA BI KITAJCI POTREBOVALI ZA ODSEK KOZINA–ČRNI KAL? Dars obnove ni zaključil niti po 14 mesecih

Koper

Dars je časovnico del na primorski avtocesti med Kozino in Črnim Kalom že večkrat spreminjal. Nazadnje je aprila sporočil, da naj bi trenutna prometna ureditev z zoženimi pasovi na levem smernem vozišču veljala do začetka junija 2026. A zgodovina tega projekta je polna zamujenih rokov. Namesto načrtovanih 240 dni oziroma približno osmih mesecev dela trajajo že več kot 14 mesecev, za kar naj bi bili krivi vreme, okvare mehanizacije in "nepredvidene okoliščine". Bo tokrat drugače?

Obnova približno 10-kilometrskega odseka primorske avtoceste med Kozino in Črnim Kalom se je začela marca 2025 z obljubo, da bodo dela končana v 240 dneh, torej do sredine novembra 2025. Septembra 2025, ko so dela prešla v zahtevnejšo fazo s popolno zaporo enega smernega vozišča, so na Dars-u še vedno zatrjevali, da bo obnova zaključena konec novembra istega leta. Nato je sledil prvi popravek rokov.

Decembra 2025 je Dars spremenil prometno ureditev in voznikom v smeri Ljubljane omogočil vožnjo po obnovljenem vozišču, vendar z omejitvijo hitrosti 100 kilometrov na uro. Ob tem so prvič priznali zamik ter napovedali, da bodo dela trajala do konca marca 2026.

Januarja letos so zamudo tudi javno pojasnili. Kot so navedli, so se dela podaljšala zaradi "več dejavnikov, med drugim več deževnih dni v času ključnih faz gradnje, okvar mehanizacije ter nepredvidenih okoliščin na terenu, ki so otežile izvedbo posameznih aktivnosti". Takrat so še zagotavljali, da bo glavnina del zaključena do konca marca, spomladi pa naj bi sledila še obnova smernega vozišča proti Kopru.

Sredi aprila je sledila nova napoved, po kateri naj bi promet med priključkoma Kastelec in Kozina do začetka junija 2026 potekal po prilagojenem režimu. V času del je promet v obeh smereh preusmerjen na smerno vozišče proti Ljubljani, kjer sta vzpostavljena po dva zožena pasova za vsako smer vožnje. Konec maja 2026 vozniki še vedno vozijo po istem režimu. Namesto načrtovanih osmih mesecev dela trajajo že več kot 14 mesecev.

O pogodbenih kaznih Dars molči

Dars doslej še ni razkril, ali bodo zaradi zamud izvajalcem zaračunali pogodbene kazni. Prav tako niso odgovorili na vprašanja o morebitni podražitvi projekta. Kot je znano, je pogodbo za obnovo Dars sklenil s konzorcijem podjetij Kolektor CPG, CPK in GP Krk. Pogodbena vrednost del na približno 10 kilometrov dolgem odseku avtoceste je bila določena na skoraj 27 milijonov evrov.

Ko so marca 2025 začeli obnovo, je Dars zagotavljal, da bo projekt trajal osem mesecev. Danes, več kot leto dni pozneje, promet še vedno poteka po začasni prometni ureditvi, vozniki pa se vsakodnevno soočajo z omejitvami hitrosti in zastoji. Trenutna ureditev z zoženimi pasovi naj bi po napovedih veljala do začetka junija 2026. Ali bo Dars tokrat dejansko držal zadnjo napoved, pa bo jasno v prihodnjih dneh.

Medtem Kitajci podirajo rekorde 

Ob številnih izgovorih, ki jih Dars navaja ob nenehnem podaljševanju rokov gradbenih del, je še toliko bolj impresiven projekt Urumqi–Yuli Expressway (G0711) v kitajski provinci Xinjiang. Gre za 324,7 kilometra dolgo avtocesto, ki vključuje najdaljši avtocestni predor na svetu in poteka čez gorovje Tianshan na nadmorski višini več kot 3000 metrov.

Projekt vključuje 17 predorov in več sto mostov ter izjemno zahtevne geološke razmere. Projekt so začeli aprila 2020 in ga zaključili decembra 2025, torej v petih letih in osmih mesecih. Posebej izstopa gradnja predora Tianshan Shengli, ki je dolg 22,13 kilometra. Namesto predvidenih desetih let so ga dokončali v 52 mesecih. Vožnja čez gorovje se je zaradi predora skrajšala s sedmih ur na približno 20 minut. Če primerjamo povprečen tempo gradnje omenjene 324,7-kilometrskе avtoceste, bi Kitajci 10-kilometrski odsek velikosti Kozina–Črni Kal zgradili v približno dveh mesecih.

Kitajska pa je lani izvedla še enega najnaprednejših infrastrukturnih projektov na svetu. Gre za popolnoma avtonomno obnovo 157,79 kilometrov dolgega odseka avtoceste Peking–Hong Kong–Macao (G4). Projekt je vodilo podjetje Sany Heavy Industry s približno 10 specializiranimi avtonomnimi stroji, ki so delali popolnoma brez človeških delavcev na cestišču, asfalt pa so polagali v širini do 19,25 metrov v enem prehodu.

Vse delo je bilo koordinirano v realnem času prek 5G omrežja, umetne inteligence in navigacijskega sistema BeiDou. Človeški nadzor je potekal izključno daljinsko iz kontrolne sobe. Projekt velja za pomemben svetovni mejnik v avtonomni cestni gradnji. Po tempu avtonomne gradnje bi Kitajci 10 kilometrov odseka Kozina–Črni Kal naredili v približno sedmih dneh ob predpostavki 24-urnega dela avtonomnih strojev. 

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
forešter_returns |  27 .05. 2026 ob  09: 41
betonski lobby slovenije
Začuden |  27 .05. 2026 ob  09: 23
Kitajci res hitro gradijo,samo tudi gradijo slabše kot v razvitem svetu. Napišite China's Hongqi bridge in boste videli pred nekaj meseci se je na Kitajskem zrušil novi še nezgrajeni most za avtocesto. In tudi na Pelješkem mostu so se že pojavile razpoke in bo treba dati čez zaščitno plast,da ne bo zarjavelo železo v jedru mosta,res da je še v garanciji in bodo plačali Kitajci,samo,da se po par letih že pojavijo razpoke...
vseved |  27 .05. 2026 ob  08: 36
kitajci ne umeščajo cesto v prostor 30 let, ne odkupujejo kurnikov ob cestah.enostavno pridejo, izpraznijo cele vasi in gradijo.
siviovcar |  27 .05. 2026 ob  08: 23
10
Bratuškova je 1x izjavila ,da Kitajci pa pri nas že ne bodo delali,-

Verjetno to velja za vse vlade prej smo imeli SCT zdej imamo Kolektor.-