V primeru bolnišničnega ali zdraviliškega zdravljenja je treba odsotnost sporočiti ob prihodu domov, družinski zdravniki pa bodo lahko to obdobje zadržanosti od dela zabeležili sami. "Nesporno je, če je bil nekdo hospitaliziran, da mu bolniški stalež pripada," je na današnji novinarski konferenci povedala vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ana Vodičar.

Če zavarovanec začasne zadržanosti ne sporoči pravočasno, pravila določajo, da osebni zdravnik bolniškega staleža ne more odobriti za nazaj, ampak samo za naprej. Osebni zdravnik bo lahko ob utemeljenih razlogih predlog posredoval na ZZZS, imenovani zdravnik pa bo preveril, ali so obstajale posebne okoliščine, ki upravičujejo zamudo. Če bo ta pogoj izpolnjen, bo lahko imenovani zdravnik priznal bolniški stalež tudi za nazaj, je pojasnila Vodičar.

Druga pomembna novost je obvezni pregled pri zdravniku za odprtje in podaljšanje bolniškega staleža. Pregled bo obvezen vedno, ko bo tako ocenil osebni zdravnik in pacienta poklical na pregled. Obvezen bo tudi najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti, če se bo ta nadaljevala, ter pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji bolniški odsotnosti, torej po 30 delovnih dneh.

Pregled bo potreben tudi, če bo nekdo v zadnjih treh mesecih odsoten več kot dvakrat, tudi če bo šlo za krajše odsotnosti. "Tukaj smo sledili tudi stroki, ki opozarja, da se včasih za kratkimi, a pogostimi bolniškimi staleži, lahko skriva resnejše zdravstveno stanje," je dejala Vodičar.

Če osebni pregled ne bo opravljen, bo zdravnik o bolniškem staležu odločil na podlagi medicinske dokumentacije. Osebni pregled ne bo obvezen, kadar bo imel bolnik za to opravičljiv razlog ali v primeru nevarnosti prenosa okužb. Če pa bolnik pregleda ne bo opravil brez opravičljivega razloga, bo moral zdravnik o tem obvestiti območno enoto ZZZS, ki bo odločala o zadržanju nadomestila plače.

Na pravico do neto nadomestila lahko vpliva tudi opravljanje pridobitnega dela med začasno zadržanostjo od dela ali neupoštevanje režima gibanja med bolniško odsotnostjo. Pri kršitvah režima gibanja je predvidena izjema za prvo kršitev v obdobju petih let, ko zavarovancu nadomestilo ne bo odvzeto.

Po besedah Vodičar prvi paket zaostritev glede bolniškega staleža, ki velja od 1. januarja, že kaže učinke. Od januarja do konca aprila letos beležijo 314.000 izgubljenih delovnih dni manj v breme ZZZS kot lani, kar pomeni približno 28 milijonov evrov manj izdatkov za nadomestila. V breme delodajalcev pa beležijo več kot 509.500 izgubljenih delovnih dni manj kot lani, kar predstavlja približno 40 milijonov evrov prihranka za delodajalce.

ZZZS v zadnjem času izvaja tudi več laičnih kontrol na terenu. Do konca aprila so jih opravili 2900, delež ugotovljenih kršitev pa je nižji kot lani. Lani so kršitve ugotovili v 5,4 odstotka primerov, letos pa v štirih odstotkih primerov. Vodičar je poudarila, da gre za kršitve, ki jih ugotovijo laični kontrolorji, vsako pa nato pregleda še imenovani zdravnik. Zavarovanci imajo tri dni časa, da ZZZS sporočijo razlog odsotnosti od doma v času obiska laičnega kontrolorja. Trenutno imajo odprtih približno 30 postopkov, v katerih presojajo, ali gre za kršitev, doslej pa so kršitve ugotovili v štirih primerih.