Dogodek Arrigoni Live, ki je v nekaj letih prerasel v enega prepoznavnejših elektronskih dogodkov na slovenski Obali, bo letos ponovno potekal na ploščadi pred nekdanjo tovarno Argo. To v Društvu Tovarna kulture vidijo predvsem kot dokaz, da ima območje nekdanje tovarne Argo "izjemen potencial za kulturne in glasbene vsebine". Kot navaja Daniel Škerjanc, je bil Arrigoni Live že od začetka zasnovan kot butični dogodek z omejeno kapaciteto. Tudi letos pričakujejo okoli 500 obiskovalcev, kolikor znaša tudi zgornja meja prodanih vstopnic.

"Posebej velja izpostaviti tudi lokalno skupnost, sosede in ostale prebivalce, ki izjemno pozdravljajo dejstvo, da se območje končno premika iz obstoječega mrtvega stanja, pa čeprav to občasno prinaša nekaj nadzorovanega hrupa;" še dodaja: Ob tem navaja odzive nastopajočih iz tujine, ki povedo, da je "prizorišče izjemno in se lahko kosa s podobnimi uspešnimi zgodbami revitalizacije industrijskih območij v Londonu, Berlinu ter drugih evropskih metropolah". 

Na vprašanje, zakaj vztrajajo prav na Arrigoniju, Škerjanc odgovarja, da sledijo "sodobnim svetovnim trendom v glasbeni in prireditveni industriji, kjer se vse več dogodkov umešča v nekonvencionalna, urbana okolja". Kot še dodaja, se tudi območje Rude uveljavlja, vendar gre tam za zasebna zemljišča z dolgoročnimi najemnimi pogodbami. "Če bi želeli podoben dogodek izpeljati na primer na območju Deteljice ali pod mostom, je zadeva logistično bistveno kompleksnejša kot v Arrigoniju. Med glavnimi ovirami na drugih lokacijah so zapore intervencijskih poti, prisotnost cestnih hudournikov, neraven teren za postavitev varovalnih ograj ter pomanjkanje osnovne energetske infrastrukture."

Kot prednosti Arrigonija poudarja simbolni pomen tega prostora. "Status prostora, kulturna dediščina in ikonografija dimnika. Ta prostor ima za Izolane izjemen čustveni in zgodovinski pomen, hkrati pa je kot blagovna znamka izjemno privlačen tudi za zunanje organizatorje različnih tipov dogodkov. Logistično gledano ponuja popolno ograjenost, modularnost in enostavno pregrajevanje prizorišča, neposredno bližino celotne infrastrukture, parkirišče ter prepoznavno veduto. To so le nekateri izmed mnogih razlogov za njegovo primernost," navaja Škerjanc.

Na pomisleke, da območje ni ustrezno urejeno za množične prireditve, pa odgovarja z nekaj humorja: "Tudi egipčanske piramide niso namensko opremljene za koncerte, pa tam potekajo edicije festivala Exit za več kot 30.000 ljudi. Zemljišče samo po sebi sicer nima celostne infrastrukture, predstavlja pa izjemno kuliso in omogoča odlično logistiko za najrazličnejše prireditve – od glasbenih do kulinaričnih, ki jih prav tako načrtujemo v prihodnje."

Kljub vsemu se pri mnogih poraja vprašanje glede varnosti obiskovalcev, saj gre vendarle za degradirano industrijsko območje. A Škerjancu se to ne zdi problematično. "Varnost obiskovalcev na odprti ploščadi ni vprašljiva. Gre za popolnoma prazen betonsko-asfaltiran prostor, ki je po funkcionalnosti in varnosti povsem primerljiv s parkovno površino na Lonki. Glede varnosti samega dimnika velja poudariti, da so bili statični pregledi v zadnjih letih že opravljeni in dimnik ni statično oporečen. Statično je oporečna zgolj stavba ob njem, za katero pa je že v teku projekt statične sanacije. Pomembno je dodati, da ne stavba ne dimnik nista neposredno vezana na parcelo, kjer izvajamo dogodke, saj se ti odvijajo na povsem drugem delu zemljišča."

"Dnevna soba Izole"

Društvo revitalizacijo razume kot "preplet obstoječih občinskih projektov in kulturnih vsebin". Ob tem menijo, da dogodki na ploščadi pred dimnikom območju že danes vračajo življenje. "Po naših informacijah bo v kratkem stekla sanacija stare kurilnice, za katero so bila pridobljena evropska sredstva, kar pomeni, da občinski del Arrigonija postopoma dobiva vsebino. Vzporedno s tem pa dogodki na ploščadi pred dimnikom celotnemu območju vdihujejo življenje in skupaj tvorijo dejansko revitalizacijo prostora."

Prav zato so pripravili tudi dolgoročni koncept razvoja Arrigonija. Med osrednjimi elementi so mladinski center, kulturni dom, amfiteater, odprta tržnica, glasbeni studii, večnamenski prostori in osrednji mestni park, ki bi po njihovih besedah lahko postal "dnevna soba Izole".

Pri uresničevanju teh načrtov računajo predvsem na večjo finančno in podporno vlogo Občine Izola. Kot pojasnjuje Škerjanc: "Občina kot lastnica tega dela območja mora, v kolikor si resnično želi revitalizacije, vlagati ne le v osnovno infrastrukturo, temveč tudi v razvoj vsebin, zagon prostora in njegovo promocijo."

Škerjanc pravi, da sta z njihovimi načrti seznanjena tako župan kot občinska uprava. "To sicer še ne pomeni, da imamo o vseh vidikih razvoja povsem enaka mnenja. Glede kulturno-mladinskega dela smo si načeloma enotni, pri ostalih podrobnostih pa žal ne." Dodaja, da so bili člani društva vključeni v več uradnih procesov – od oblikovanja občinske strategije in snovanja OPN do sestankov ter usklajevanj s SDH. "Stališča vseh deležnikov so jasna in spodbujajoča. Prihodnost in vsebino tega območja bodo v prvi vrsti narekovali občani. Če je društvu Tovarna Kulture uspelo vzpostaviti prepoznavno blagovno znamko, lahko uspeh doseže tudi občina, vendar bo za to poleg besed potrebnih še več konkretnih dejanj."

Kot še poudarja, so doslej vse dogodke organizirali brez občinske pomoči. "Pri dosedanjih prireditvah nismo od občine v sklopu organizacije pričakovali ničesar. V preteklosti smo sicer podali pobudo za zagotovitev dolgoročnejšega začasnega električnega priklopa, vendar odziva ni bilo. Na tej točki smo se prilagodili in vse infrastrukturne ter logistične izzive rešujemo popolnoma v lastni režiji."

Arrigoni čez pet let 

Poleg glasbenih dogodkov želijo po poletni sezoni na območju Arrigonija razvijati tudi različne delavnice z domačimi in tujimi ustvarjalci, pa tudi druge odmevne dogodke in festivale. "V prihodnje se želimo močno posvetiti tudi izobraževalnim in ustvarjalnim vsebinam – delavnicam na področju glasbe, filma in plesa z uglednimi domačimi ter tujimi gosti. Vendar pa je širitev programa v to smer z zmožnostmi enega društva omejena; zato poudarjamo, da bo raznolikost bodočih vsebin v veliki meri odvisna od posluha in podpore občine," še dodaja Škerjanc.

V prihodnje se na območju Arrigonija pripravljajo tudi večji projekti, kot je festival vseh študentskih organizacij slovenske Obale, ki naj bi po trenutnih načrtih prvič potekal prihodnje leto kot enodnevni dogodek. Izvedbo so zamaknili zaradi negotove časovnice obnove kurilnice, saj za festival potrebujejo dva ločena odra in uporabo atrija pred objektom. 

"Mladi smo trdno prepričani, da bo Arrigoni v petih letih postal najbolj privlačno in obiskano vozlišče za vse zvrsti kulture v regiji," pravi Škerjanc. "Verjamemo, da bo prvi korak vzpostavitev mladinskega centra, ki se mladim v Izoli obljublja že desetletja. V nadaljevanju bo čas pokazal, ali se bo prostor dopolnil še s športnimi in izobraževalnimi vsebinami. Prepričani pa smo v eno: območje mora ostati javno in ne sme postati le še en stanovanjski, trgovski ali hotelski kompleks," opozarja Škerjanc.