S pomočjo uravnavanja količin telesnih tekočin telo uravnava tudi telesno temperaturo. Primer tega je potenje, s katerim telo zniža telesno temperaturo v vročini. Na NIJZ opozarjajo, da se ob nezadostni količini tekočin zmanjša volumen krvi. Ta zmanjša oskrbo tkiv, kot so možgani in mišice, s kisikom in hranili. Zato je pomembno prepoznavanje količine vode v organizmu, na kar opozarjata pogostost odvajanja in občutek žeje.

Občutek žeje, ki je eden od simptomov blage dehidracije, pa se pojavi šele, ko v telesu nastane opazna približno enoodstotna izsušitev oziroma pomanjkanje vode v telesu, navajajo na inštitutu.

Prvi simptomi dehidracije so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije. Vpliva lahko tudi na prebavo, delovanje ledvic ter krvni tlak in obtok. Odrasli lahko zaznajo tudi slabo napetost kože, utrujenost in glavobol. S stopnjevanjem dehidracije se lahko pojavijo še višja frekvenca bitja srca in dihanja, krči, slabost, suha koža, pa tudi vrtoglavica, zmedenost, omedlevica in motnje vida, so opisali. "Hujše izsušitve pa že lahko ogrožajo življenje," opozarjajo na NIJZ. Dehidracija lahko namreč povzroči tudi smrt.

Slabši občutek za žejo imajo otroci in starejši, ki si sami pogosto ne znajo pomagati ali prepoznati nevarnosti. Pri otrocih mehanizmi potenja še niso zreli. "Zato moramo biti zelo pozorni na znake dehidracije pri majhnih otrocih, kot so suhe ustnice in ustna sluznica, podočnjaki, vdrta mečava, slabša napetost kože, dalj časa suha plenička. Še posebej moramo biti pazljivi, če imajo obolenje s povišano telesno temperaturo ali drisko," so izpostavili.

Za preprečevanje dehidracije je potrebno zadostno pitje tekočin. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je vodovodna pitna voda, na javnem inštitutu priporočajo tudi pitje zeliščnih in sadnih nesladkanih čajev. Sadne sirupe in sveže iztisnjene sokove naj se močno razredči z vodo, svetujejo.

Za odžejanje priporočajo tudi pitje sadnih in zelenjavnih sokov. "Pijače s 100-odstotnim deležem sadja ali zelenjave nosijo oznako sok oziroma juice, sokovi z dodatkom vode in sladkorja pa nektar," so spomnili na NIJZ.

Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne za uživanje le ob vzdržljivostih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro. Na NIJZ sicer svetujejo, naj se športne aktivnosti zamaknejo v hladnejše ure dneva, tekočine pa naj športniki nadomeščajo pred, med in po naporu. Za oceno izgube tekočine pomaga tehtanje, s čimer lahko izmerijo izgubo oziroma morebitno premajhno nadomeščanje tekočine.

Manj primerne za odžejanje so zaradi velikih količin dodanega sladkorja, sladil, barvil in arom brezalkoholne sladke pijače. Na inštitutu odsvetujejo tudi pitje energijskih in alkoholnih pijač ter pijač, ki vsebujejo kofein.

Povprečno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo dnevno približno dva do 2,5 litra tekočine, od tega naj 1,5 litra zaužijejo s pitjem, preostanek s hrano. Potrebe otrok so medtem nekoliko manjše. Petletni otroci rabijo malo manj kot en liter tekočine, pri 15-letnikih pa je priporočena količina že skoraj enaka kot pri odraslih, so navedli na NIJZ.