Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, ob glasovanju 11. maja pa so ga podprli tudi v SDS. Predlagatelji so ob sprejemanju poudarjali, da zakon pomeni razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih povečevanja obremenitev in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter da postavlja temelje za hitrejši razvoj države.

Na drugi strani sindikati opozarjajo, da gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, čeprav posega na ključna področja, kjer sodelujejo socialni partnerji. Zaradi ocenjenega javnofinančnega učinka se bojijo posegov v plače v javnem sektorju, pokojnine in drugih rezov.

Prejšnji teden so sindikati ob podpori civilne družbe in s podpisi več kot 47.000 volivcev vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Predlagatelji zakona so danes na izredni seji DZ zavrnili pomisleke nasprotnikov in vztrajali, da referendum ni mogoč. Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) je v imenu predlagateljev opozoril, da ustava ne dopušča razpisa referenduma o zakonih, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve. Dodal je, da interventni zakon vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov. "Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo," je pozval navzoče na seji.

Da referenduma o zakonih, ki urejajo vprašanja davkov in drugih obveznih dajatev, ni mogoče razpisati, so soglašali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica. Nasprotno pa so v poslanskih skupinah SD, Levica Vesna in Svoboda menili, da bi moralo biti referendumsko odločanje o zakonu dopustno.

Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) je poudaril, da interventni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj države, predvsem na področju gospodarstva in davkov, ter dodal, da odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade.

Podobno je Tadej Ostrc (Demokrati) ocenil, da zakon vsebuje pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. "Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve," je dejal.

Meira Hot (SD) pa je sklepu ostro nasprotovala in dejala: "Gre za grobo zlorabo ustave." Potrdila je, da večina določb posega na davčno področje, vendar je opozorila, da prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da državi z referendumom ne bi bilo mogoče preprečiti pobiranja nujnih dajatev. Po njenem mnenju zakon problem slabega stanja javnih financ le še poglablja.

Tudi Nataša Sukič (Levica Vesna) je zavrnila navedbe predlagateljev o koristih zakona za vse državljane. "Razbremenil bo en odstotek najbogatejših. Ne bo razbremenil večine zaposlenih, kot lažete," je dejala.

Zakon med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin, socialno kapico, nižji DDV za osnovna živila in začasno tudi za del energentov, ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov, odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter odstop od omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj v letu 2027.

V sindikatih so že napovedali, da bodo v primeru potrditve sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma vložili pobudo za ustavno presojo sklepa.