"Pobuda še vedno deluje, vendar je nova težava v tem, da finančno prispeva le okoli devet držav članic. (...) Ta pobuda je Ukrajincem zagotavljala do 50 odstotkov vsega streliva velikega kalibra, zato je ni mogoče zlahka nadomestiti," je za Financial Times povedal češki predsednik Petr Pavel.

Dodal je, da bi morala biti prihodnost pobude ena od tem julijskega vrha zveze Nato v Ankari.

Pavel sicer ni razkril, katere države so nedavno izstopile iz pobude. Zahodni vojaški uradnik je medtem po poročanju Financial Timesa pojasnil, da "nekatere države sedaj menijo, da je čudno plačevati za nekaj, česar vodilni politiki vodilne države ne podpirajo zadosti."

Češka je nakup artilerijskih izstrelkov za Ukrajino v tretjih državah predlagala v začetku leta 2024 kot odgovor na pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti v EU. Od takrat se je pobudi pridružilo več držav, med njimi tudi Slovenija, Ukrajini pa so dobavili že več kot štiri milijone kosov streliva.

STA na odgovor ministrstva za obrambo o sodelovanju Slovenije v pobudi še čaka.

Babiš je med volilno kampanjo večkrat kritiziral pobudo. Po izvolitvi na položaj predsednika vlade pa je dejal, da bo Praga še naprej izvajala pobudo, a da bo delovala v vlogi koordinatorja in po novem v pobudo ne bo vlagala lastnega denarja.

Češki premier je za Financial Times povedal, da njegova vlada omejena javna sredstva namenja prednostno češkim državljanom, saj se gospodinjstva zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu soočajo z visokimi stroški energentov. "Denarja nimamo, zato prejemamo sredstva od drugih držav in nato dostavljamo (strelivo)," je dodal.