Zeleni krog deluje kot namig, ne kot obveznost. Če je na nekem območju zakonska omejitev 50 kilometrov na uro, lahko tak znak predlaga vožnjo s 30 ali 20 kilometri na uro. Voznik, ki priporočila ne upošteva, ne bo kaznovan, a znaki vseeno vplivajo na podzavestno dojemanje nevarnosti. Gre za pristop, ki temelji na ideji, da se bo voznik ob jasnem priporočilu pogosteje odločil za varnejšo vožnjo, čeprav k temu ni prisiljen. Ta metoda je v zadnjih letih del trendov v vedenjski ekonomiji, ki prehaja od prisile k sodelovanju in zaupanju.

Statistike kažejo, da je neprilagojena hitrost še vedno eden glavnih vzrokov za mestne nesreče. Države zato testirajo alternativna orodja za zaščito pešcev in kolesarjev, med katerimi so tudi interaktivni prikazi s smeškoti ali opozorili. Zeleni krog se najbolj uporablja v šolskih območjih, na nepreglednih ovinkih, gorskih cestah in stanovanjskih ulicah, kjer zakonska omejitev sama po sebi pogosto ne zagotavlja dovolj umirjene vožnje, piše Daily News Hungary.

V Sloveniji takšnih znakov še ni. Pri nas priporočeno hitrost označuje modri znak kvadratne oblike, ki ga najpogosteje srečamo pred cestninskimi postajami ali na zahtevnejših odsekih. A strokovnjaki opozarjajo, da barve v prometu pomembno vplivajo na psihologijo voznika. Modra barva daje informacijo, rdeča ukazuje, zelena pa se v Evropi vse bolj povezuje z varnostjo in umirjeno vožnjo. Uvedba zelenih krogov pri nas bi zahtevala premislek, ali bi jih slovenski vozniki razumeli kot priporočilo ali kot nekaj, kar lahko ignorirajo, saj ni kaznivo.

V Evropi se ob tem odpirajo tudi pravna vprašanja. V Italiji, kjer poteka živahna razprava o uvedbi, kritiki opozarjajo, da bi lahko takšni znaki povzročili zmedo. Če voznik vidi številko 20 v zelenem krogu, hkrati pa ve, da je zakonska omejitev 50, se pojavljajo dileme glede zavarovalniške odgovornosti v primeru nesreče. To bi moral razrešiti jasen pravni okvir.

Zagovorniki zelene obrobe poudarjajo, da bi priporočena nižja hitrost izboljšala pretočnost prometa, saj bi se preprečili nenadni zastoji, ki nastanejo zaradi sunkovitih zaviranj. Enakomernejši tok vozil bi prinesel hitrejši prihod na cilj in hkrati nižje izpuste. A prometna stroka opozarja, da zgolj barvni znak ne zadostuje. Za uspeh je potreben celostni pristop, ki vključuje tudi fizične ukrepe, kot so zožitve cestišč ali dvignjeni prehodi. Brez tega lahko voznik tak znak hitro preneha opažati, saj so ceste že zdaj preobremenjene z vizualnimi informacijami.