Izolski svetniki so na seji potrdili predinvesticijsko zasnovo za projekt oskrbe z vodo, pri katerem aktivno sodelujeta tudi Rižanski vodovod in koprska občina. Potrditev dokumenta predstavlja pogoj za pripravo investicijskega programa, oblikovanje finančne konstrukcije in pridobitev evropskih ter državnih sredstev. Na Rižanskem vodovodu želijo zmanjšati vodne izgube in v enotno regijsko omrežje povezati štiri obstoječe sisteme Istra, Ilirska Bistrica-Pivka, Postojna in Kras. Nova vodovodna trasa do Rodika bo zagotovila dodatnih 100 litrov vode na sekundo.

Občine bodo z izvedbo investicije dolgoročno zagotovile varnejšo in zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo v slovenski Istri. V poletnih mesecih namreč obiskovalci povečajo število uporabnikov z okoli 92.000 na več kot 120.000. Upravljavci ob tem opozarjajo na dotrajanost sistema, saj posamezni odseki 1.018 kilometrov dolgega omrežja dosegajo starost 90 let. Izvir Rižana predstavlja ključni vodni vir, vendar ta v sušnih obdobjih zagotavlja le 270 litrov vode na sekundo, medtem ko dnevne potrebe presegajo 310 litrov na sekundo.

Rižanski vodovod je lani za nujni nakup manjkajoče vode iz drugih sistemov odštel 1,2 milijona evrov. Velik izziv predstavljajo tudi vodne izgube, ki so lani presegle tri milijone kubičnih metrov, pri čemer so stroški odprave številnih okvar presegli milijon evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bi desetdnevni izpad oskrbe povzročil za pet milijonov evrov škode, sanacija celotnega sistema po takšnem dogodku pa bi trajala kar eno leto.

Štiri obalne občine bodo za rešitev teh težav in uresničitev projekta skupno odštele 55,8 milijona evrov. Sredstva bodo črpale iz evropskih kohezijskih skladov. Izvajalci bodo za 28,6 milijona evrov zgradili 27 kilometrov novega omrežja in vzpostavili rezervni vodni vir. Obnova starih cevi in sanacija 43 kilometrov omrežja bo stala dodatnih 27 milijonov evrov. Rižanski vodovod trenutno izgublja med 25 in 30 odstotkov vode.

Svetniki so obravnavali tudi podražitve centralne čistilne naprave Koper, ki dnevno čisti vodo za Koper, Izolo in Ankaran. Vojna v Iranu in višje cene kompresorskih postaj so dvignile prvotno ceno rekonstrukcije z 860.000 evrov na 1.300.000 evrov. Izolska občina bo to podražitev v višini 440.000 evrov prenesla v naslednje leto.

Izolski svetniki so zaradi 40-odstotnega lastniškega deleža občine zahtevali bistveno večji nadzor nad naložbami, ki jih upravlja koprsko javno podjetje Marjetica Koper. Trenutno jih Marjetica le obvešča o naložbah. Občinski svet in ne zgolj župan bo odslej odločal o vseh bodočih naložbah in podražitvah. Predstavniki Marjetice Koper so obljubili, da bodo v roku enega leta v nadzorno ekipo sprejeli predstavnika iz Izole.

Občinski svet je preučil tudi gradivo ankaranske občine, ki predlaga skupno pismo pristojnemu ministrstvu. Ankaran namreč ostro nasprotuje podaljšanju drugega pomola za potrebe tankerskega terminala ter gradnji tretjega pomola in opozarja na hude ekološke posledice in upad turizma.

Izolski svetniki so obravnavo ankaranskega predloga preložili na prihodnjo sejo. Svetniki so v razpravi pojasnili, da širitev pristanišča sicer izhaja iz že sprejetega državnega prostorskega načrta. Predstavniki občine so vseeno izrazili zaskrbljenost glede načrtovanega poglabljanja morskega dna, saj to močno vpliva na ekosistem in prinaša stroge omejitve gibanja. Svetniki so opozorili, da Luka Koper te ključne informacije redno skriva pred javnostjo. Razpravo o tej problematiki bodo izolski svetniki zato nadaljevali 17. septembra.

Svetniki so ob koncu seje namenili pozornost še Zdravstvenemu domu Izola, ki je nedavno uspešno pridobil program ginekologije. Svetniki so potrdili rebalans proračuna v višini 200.000 evrov za financiranje projekta, ki ga finančno podpira tudi pristojno ministrstvo. Nova specialistka ginekologije bo z delom v Izoli začela 18. avgusta.