Na posvetu z naslovom Kaj bomo pa jutri jedli se je predstavnica združenja Ekoci Irena Rotar zavzela za vnos 50 najpomembnejših rastlinskih vrst in sort v državne rezerve, saj gre za rastline, ki so temelj prehranske varnosti. Kot je dejala, bi na ta način državljanom zagotovili osnovno prehrano tudi ob morebitnih krizah. Po njenih besedah mora kmetijska zakonodaja ohranjati samooskrbo, treba je tudi najti način za oživitev podeželja in obnoviti 3000 hiš, ki propadajo. Okrepiti bi bilo treba potencial pridelave hrane ter tako prispevati k prenosu znanja in ohranjanja dediščine naših prednikov, je še dejala Rotar. K ozaveščanju o pomeni hrane od semena do krožnika pa je treba po njenih besedah vključiti vse ciljne javnosti in povečati pridelavo ter porabo ekološko pridelane hrane.

Pobudo, da se tudi semenarski del vključi v blagovne rezerve, je podprl tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Podgoršek, ki je poudaril, da je semenarstvo predstavlja pomemben del prehranske varnosti. Spomnil je, da se v evropski prostor uvajajo genomske tehnike oz. gensko spremenjeni organizmi. "Te nove tehnike ne smejo zavajati potrošnika, ki mora imeti možnost izbire. Problem je, da v Slovenijo prihaja hrana iz območij, kjer se požvižgajo na okolje," je opozoril Podgoršek. Pozdravil je prehod v zeleno, a mora ta po njegovih besedah omogočiti obstoj slovenskega kmetijstva in verigo preskrbe s hrano.

Direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik je poudaril, da je treba v kmetijsko politiko uvesti strateške usmeritve in znanje. Zanj je prav znanje, zlasti naših prednikov, najmočnejše orožje. Evropa se v zadnjih mesec dni preusmerja na neke strateške usmeritve oziroma išče strateške področja, kjer bo lahko izkoristila svojo konkurenčno prednost, je še dejal.

Naravovarstvenik Anton Komat je izpostavil, da je semenarstvo ključ za preživetje nekega naroda. "Kmet mora pridelovati hrano, ki podpira zdravje. Na lokalni ravni pa je treba ustvarjati zadruge, ki so najbolj živ organizem, ki ga lahko mali kmet ustvari," je dejal Komat. Izpostavil je še, da je od 90. let prejšnjega stoletja v Sloveniji propadlo 18.000 malih kmetov, ob tem pa poudaril, da je prav mali kmet v svetovnem merilu temelj prehranske varnosti.