Ob današnji 50. obletnici rušilnega potresa v Zgornjem Posočju so v Kobaridu pripravili reševalno vajo na področju zaščite in reševanja ob potresu. Občinski štab civilne zaščite Kobarid je prvi del vaje namenil teoretičnemu usposabljanju, temu pa je sledila prikazna vaja na kobariškem trgu. Na morebitni nov potres želijo biti pripravljeni.
KAJ PA, ČE PRIDE NOV POTRES? V Kobaridu pripravljenost preverili z reševalno vajo (FOTO)
Slovenija

Scenarij prikazne vaje je predvideval, da se je zgodil rušilni potres, ki je najbolj poškodoval občinsko stavbo v centru Kobarida. "Ob tem se je pokazala nevarnost za podrtje severne stene in nadhoda vrat v občinsko stavbo. Ob tem sta bila v prvem nadstropju občine dva poškodovana človeka," je današnje dogajanje pojasnil predsednik Gasilske zveze Kobarid Aleksander Grković.
"Naše delo temelji predvsem na varnosti, zato moramo najprej poskrbeti, da so ljudje varni. Šele ko so vsi ljudje na varnem, začnemo pripravo vsega za zavarovanje objektov," je povedal.
Tudi danes so pripadniki občinskega štaba civilne zaščite Kobarid najprej zaščitili območje dela, da do delovišča niso mogli drugi ljudje. Nato je steklo reševanje dveh ponesrečenih oseb iz prvega nadstropja skozi okno, saj stopnice v primeru potresa niso varne. "To smo storili s pomočjo članov gorske reševalne službe in dvigala. Nato smo steno, ki je nakazovala, da se bo podrla, podprli s tramovi, prav tako smo zaščitili podboj na vhodu v občinsko stavbo," je povedal.
Na vaji je skupno sodelovalo 35 pripadnikov različnih reševalnih služb, od tega sedem gorskih reševalcev, ostali pa so bili člani treh prostovoljnih gasilskih društev iz Kobarida, Drežnice in Breginja z enajstimi vozili.
Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Aleksander Vončina je povedal, da bi potres pomenil pravzaprav neko ekstremno in nepričakovano dogajanje, na katero pa bi bili bolj pripravljeni kot pred petdesetimi leti. Kljub temu pa imajo vsako leto okoli 130 različnih posredovanj, največ prav prostovoljni gasilci.
"Upam si trditi, da bi bili na potres, ki bi se mogoče zgodil, sedaj bolje pripravljeni kot v preteklosti. Naš občinski štab civilne zaščite zelo dobro dela, v njem so tudi ljudje, ki so sami še doživeli potres, zato prihajajo z lastnimi izkušnjami v današnji čas. Poleg tega pa so stavbe danes bolj varne, kot so bile pred petdesetimi leti, saj so po rušilnem potresu začeli načrtovati in graditi potresno veliko bolj vrne stavbe," je povedal kobariški župan Marko Matajurc.
