Ukrajina je od začetka vojne za obrambo porabila med 400 in 500 milijardami evrov. Natančnejši podatki bodo znani šele čez nekaj let, saj so številne informacije ukrajinskih ministrstev zavarovane kot vojaška ali državna skrivnost. Če upoštevamo le uradno evidentirano vojaško porabo, ki jo izračunava Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (angl. Stockholm International Peace Research Institute, SIPRI), ta znaša približno 65 milijard evrov na leto.
KOLIKO UKRAJINA PORABI ZA VOJNO IN KDO TO PLAČA? Razkriti največji donatorji
Svet

SIPRI sicer zajema le tekoče vojaške izdatke države, ne pa tudi tržne vrednosti orožja in opreme, ki jo Ukrajina prejema od partnerjev. Ukrajinski Inštitut za politiko navaja, da je bila "dejanska vojaška poraba" v letu 2024, ko je všteta tudi prejeta oprema, več kot 125 milijard evrov, letos pa naj bi bila še višja. Leta 2021 je Ukrajina za obrambo porabila 5,5 milijarde evrov, leto pozneje pa 44 milijard, kar predstavlja največji letni skok, kar jih je SIPRI kadarkoli zabeležil.
Ukrajina obrambne izdatke pokriva z mešanico državnega proračuna, mednarodne vojaške in finančne pomoči, domače industrije in vojnih obveznic. Večino orožja ne kupi, ampak ga prejme kot donacijo ali kredit, medtem ko svoj denar usmerja predvsem v plače vojakov, strelivo, popravila, drone in proizvodnjo orožja. Največji donator so Združene države Amerike, ki so od začetka invazije odobrile 182,8 milijarde dolarjev pomoči, od tega približno 67 milijard vojaške pomoči.

Evropske države so do aprila letos Ukrajini zagotovile 72 milijard evrov vojaške pomoči, ocenjuje pa se, da je Ukrajina poleg tega od začetka vojne porabila med 100 in 120 milijardami dolarjev lastnih sredstev. Približno polovica gre za orožje in vojaško opremo, preostanek pa za logistiko, gorivo, komunikacijske sisteme, energijo, hrano ter obnovo uničene infrastrukture. Velik del sredstev je namenjen tudi humanitarni oskrbi in razseljenim prebivalcem.
Letos se trend mednarodne pomoči spreminja – ZDA zmanjšujejo tempo, evropske države pa prevzemajo osrednjo vlogo, tudi s povečanjem proizvodnje orožja v domačih industrijah. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da bo država za obrambo porabila "vse, kar bo lahko" in dodal, da ukrajinska obnova "ne bo služila le Ukrajini, ampak tudi Evropi". Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (angl. International Monetary Fund, MMF) Ukrajina vsak dan za vojno porabi 172 milijonov evrov, kar je za zdaj mogoče financirati predvsem zaradi mednarodne pomoči.

Po besedah nekdanjega glavnega ekonomista OECD Alvara Santosa Pereire je vojna svetovno gospodarstvo doslej stala več kot dva bilijona dolarjev, in sicer zaradi podražitev ter izgubljenih gospodarskih priložnosti. Najnovejše ocene RDNA4 (ukrajinska vlada, Svetovna banka, EU in ZN) kažejo, da bo Ukrajina v naslednjih desetih letih potrebovala 524 milijard dolarjev za obnovo in vrnitev infrastrukture na raven pred vojno.
Svetovna banka navaja tri možne izide: optimističen konec vojne v nekaj letih, pesimistični scenarij več kot pet let spopadov z zmanjševanjem pomoči ter realističen scenarij, v katerem je pomoč nepredvidljiva, zasebne investicije počasnejše, vojna pa traja še dve do tri leta. Vsi scenariji temeljijo na predpostavki, da Ukrajina ostane ozemeljsko celovita, kar pa je v trenutnih razmerah zelo negotovo, piše Dnevnik.hr.


