Robert Golob

V pismu poudarjajo, da pobuda združuje predstavnike gospodarstva, obrti, turizma in prebivalce, ki vsakodnevno uporabljajo to prometno povezavo in neposredno občutijo posledice zaostajanja pri izgradnji prometne infrastrukture v severozahodni Istri, zlasti v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško.

Na hrvaški strani je osrednja prometna os Istarski ipsilon (A8/A9), ki je bistvena za turizem in gospodarstvo hrvaške Istre ter povezuje Pulj, zahodno obalo polotoka in slovensko mejo naprej proti zahodni Evropi. Avtocesta je bila zgrajena na podlagi koncesijske pogodbe iz leta 1995, ki predvideva upravljanje do leta 2041. Upravljavec BINA Istra d.d. ima mešano hrvaško-francosko lastniško strukturo, pri čemer ima večinski delež francoska skupina Bouygues prek družbe BINA Fincom.

V projekt je bilo v zadnjih desetletjih vloženih okoli 600 milijonov evrov, dodatna sredstva pa so bila namenjena tudi vzdrževanju in posodobitvam obstoječih odsekov. Pobudniki izpostavljajo, da se prav v teh mesecih zaključujejo viadukti Limska Draga in Mirna Antenal, vredni več kot 100 milijonov evrov.

Povsem drugačna je slika na slovenski strani meje. Tam ne obstaja ustrezna avtocestna ali hitra cestna povezava, ki bi mejna prehoda Plovanijo in Dragonjo povezovala z glavno slovensko avtocestno mrežo in naprej proti Trstu ter evropskim prometnim koridorjem. Promet se še vedno odvija po starih državnih, lokalnih in regionalnih cestah, kar povzroča hude zastoje, predvsem v poletni turistični sezoni.

Iniciative opozarjajo, da se že več let vodi postopek priprave državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper–Dragonja, ki naj bi omogočila štiripasovno povezavo proti hrvaški meji, vendar projekt že več kot 20 let ostaja v fazi načrtovanja. Trenutno potekajo usklajevanja s tremi obalnimi občinami – Koprom, Izolo in Piranom, gradnja pa se še ni začela.

Posledice sedanjega stanja so po navedbah pobudnikov kronične prometne kolone na mejnih prehodih Plovanija in Kaštel/Dragonja, preusmerjanje prometa na lokalne ceste, večja nevarnost prometnih nesreč ter omejena povezanost Istarskega ipsilona z glavnimi evropskimi prometnicami, kar po njihovem mnenju zavira regionalni razvoj in povzroča tudi gospodarsko škodo koncesionarju.

Posebej izpostavljajo tudi okoljske posledice, saj se v dolini Dragonje ter naseljih Lucija, Strunjan in Sečovlje ob konicah med 11. in 17. uro tvorijo večurne kolone. Tisoče vozil stoji ali se premika počasi, izpusti izpušnih plinov in delovanje klimatskih naprav pa po njihovih navedbah še niso bili ustrezno izmerjeni, kar ocenjujejo kot nenavadno za okoljsko ozaveščeno Slovenijo.

Zato civilne iniciative od Vlade Republike Slovenije zahtevajo, da pospeši in dokonča projekt hitre ceste Koper–Dragonja, določi jasen časovni okvir izvedbe ter v sodelovanju s hrvaškimi institucijami pripravi skupne infrastrukturne rešitve, ki bodo izboljšale pretočnost prometa in zmanjšale sezonske zastoje.

V pismu opozarjajo, da se bo od Pulja do Plovanije kmalu mogoče voziti po polnem profilu avtoceste s povprečno hitrostjo nad 120 kilometrov na uro, nato pa sledi "šok" – nenadno zaviranje in prehod na približno 13 kilometrov neustrezne cestne povezave do Izole.

Pobudniki poudarjajo, da Istra ni periferija Evrope in ne sodi med zapostavljena območja. V zgodovini so jo gradili in spoštovali Rimljani, Avstrijci, Italijani, pa tudi v obdobju Jugoslavije, ko je bilo s podporo istarskega duhovništva uveljavljeno pravo do samoodločbe. Zaradi pomanjkanja rešitev zato pobuda napoveduje razvoj prometne aplikacije, ki bo voznikom ponujala izbiro med večurnim čakanjem v dolini Dragonje ali vožnjo po starih regionalnih in lokalnih cestah.

Našteti so številni alternativni prometni koridorji na slovenski in hrvaški strani, med drugim povezave Kubed–Sočerga–Buzet, Črni Kal–Kubed–Gračišče, Movraž–Rakitovec–Ćićarija ter obvozi mimo Jagodja, Šareda, Kort, Strunjana in Marezig. Aplikacija naj bi bila dokončana do junija 2026 in povezana z Google Maps, informacije pa bi bile posredovane tudi avtomobilskim klubom v Nemčiji, Italiji, Sloveniji in Avstriji.

Iniciative poudarjajo, da še ni čas za protestne vožnje, saj bi te v poletni konici povzročile popoln prometni kolaps in dodatno poslabšale izkušnjo turistov. So pa se obrnile tudi na Univerzo na Primorskem – Fakulteto za turistične študije v Portorožu, od katere pričakujejo strokovno mnenje o vplivu prometne dostopnosti na turizem, kakovost življenja in cene nepremičnin v notranjosti Istre.

Na koncu poudarjajo, da pismo ni naslovljeno le na slovensko vlado, temveč tudi na Vlado Republike Hrvaške, Veleposlaništvo Republike Francije, lokalne skupnosti v slovenski in hrvaški Istri, medije ter institucije Evropske unije, saj gre za resen čezmejni problem znotraj skupnega evropskega prostora.

Pobudniki pričakujejo, da bo Republika Slovenija prepoznala resnost razmer in sprejela konkretne ukrepe v interesu prebivalcev, gospodarstva in dobrososedskih odnosov, pri čemer poudarjajo, da je transparentnost do javnosti nujna, da se jasno pokažejo razsežnosti in posledice obstoječega prometnega stanja.