Ukrepi, ki jih predvideva predlagani zakon, so po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Blaža Košoroka skupaj vredni približno 210 milijonov evrov.

Zaradi izboljšanja socialne varnosti ranljivih skupin bo izplačan enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Prejeli ga bodo upokojenci, ki so imeli decembra največ 1000 evrov pokojnine, upravičenci do denarne socialne pomoči, varnostnega dodatka ali nadomestila za invalidnost, pa tudi prejemniki otroškega dodatka od prvega do šestega dohodninskega razreda, rejniki in prejemniki dodatka za veliko družino, ki bodo prejeli še dodatnih 50 evrov. Gre za okoli 710.000 upravičencev.

Izplačila bodo po Košorokovih besedah izvedena najkasneje do 15. aprila, sredstva, teh bo približno 106,5 milijona evrov, bodo iz sklada za podnebne spremembe.

Za tri mesece bodo vsi odjemalci oproščeni plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Izpad prihodka je ocenjen na okoli 18,2 milijona evrov.

Enako začasno bo za vse odjemalce zamrznjeno plačevanje tarifnih postavk omrežnin za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo ter donosnost distribucijskega operaterja. Zaradi tega bodo po njegovih pojasnilih odjemalci prejeli povprečno za 30 odstotkov nižje položnice.

Manko iz tega naslova, ki je približno 85 milijonov evrov, se pokrije tako, da agencija za energijo za letos zniža priznani regulirani donos na sredstva elektrodistributerjev, kar bo moral upoštevati tudi Slovenski državni holding pri pričakovanih donosih, je navedel Košorok.

Direktorica agencije za energijo Duška Godina je znižanju omrežnin na nič odločno nasprotovala, saj da je v nasprotju z evropskim pravom, na kar je sicer opozorila tudi zakonodajno-pravna služba. Omrežnine in tarifne postavke določajo izključno regulatorni organi, ki so neodvisni in samostojni, je poudarila in dodala, da agencija ni bila seznanjena z ukrepom niti ni bila povprašana za morebitne analize ali posledice takšnega ukrepa.

Ta ukrep je po njenem mnenju nepremišljen in neuravnotežen. Podjetja, ki upravljajo s to kritično infrastrukturo in so zadolžena za zagotavljanje varne, zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo, v treh mesecih ne bodo prejele niti evra za pokrivanje svojih stroškov, je dejala in dodala, da smo edina država EU, ki bo sprejela tak ukrep. Po njenem bo izpad prihodkov za distribucijo okoli 70 milijonov evrov, skupaj s prenosom pa blizu 95 milijonov evrov.

Godina je opozorila tudi, da so med lastniki elektrodistributerjev tudi manjšinski delničarji in v njihovem imenu se država ne more odpovedati donosu.

V več kot štiriurni razpravi so poslanci opozicije večinoma opozarjali, da do pomoči prihaja prepozno, da gre za predvolilne bonbončke in da je pomoč nepravično porazdeljena, medtem pa so poslanci koalicije poudarjali, da je pomoč potrebna in pravočasna.

Nepovezana poslanka Janja Sluga je med drugim poudarila, da je prav, da se pomaga najšibkejšim, a da je treba pomoč usmeriti bolj ciljno. Z enako količino denarja bi lahko naredili bistveno več, tistim, ki so najbolj prizadeti, bi lahko dali 300 evrov, izplačila bi lahko bila prej, nesprejemljivo se ji zdi tudi, da se denar jemlje iz podnebnega sklada, priti bi moral iz proračuna.

Tudi Edvard Paulič (LMŠ) je bil kritičen, da si je vlada vzela štiri meseca časa za pripravo, zato bi danes pričakoval, da bodo ukrepi pravični, da bodo naslovili vse skupine, ki pomoč potrebujejo, pomoč bi bilo treba vezati na dohodek gospodinjstev. Poudaril je še, da se je pozabilo na dijake in študente, ki imajo začasno prebivališče v kraju izobraževanja, in na rejniške družine z več kot štirimi otroki.