Foto: T. Makovec/Morska biološka postaja Piran

Leščur (lat. Pinna nobilis) je na Hrvaškem strogo zaščitena vrsta školjke in jo je prepovedano odnašati iz morja. 4. avgusta letos, okoli 14.00, je umaška policija na plaži v bližini Ulice Moela zasačila 50-letnega Avstrijca, ki je iz morja prinesel tri školjke leščurja. Istega dne, okoli 16.00, so policisti Postaje pomorske in letališke policije Pula-Pola ujeli 42-letnega Nizozemca, ki je na območju Rovinja iz morja prinesel dve školjki leščurja.

Zoper oba moška so uvedli prekrškovni postopek na pristojnem sodišču. Kaznovana sta bila z denarno kaznijo v višini 1.800 evrov.

Hrvaška policija je sicer pripravila letake v nemškem in italijanskem jeziku, da bi turiste informirala, da gre za strogo zaščiteno vrsto školjke.

Foto: Okolje Piran

V preteklosti je leščurja v slovenskem morju ogrožal človek, ki ga je nabiral. Vrsta se je soočala z degradacijo habitata, med drugim zaradi neprimernega sidranja v njihovem okolju. "Kljub temu so bili zaščitni ukrepi učinkoviti in so omogočili obnovo vrste. Vendar je leta 2016 v Španiji izbruhnila bolezen, ki je povzročila množično umiranje leščurjev in se je, žal, razširila tudi v druge dele Sredozemskega morja," pojasnjuje Valentina Pitacco, znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran.

Bolezen je prizadela tudi slovensko morje, smrtnost je bila na večini območij skoraj 100-odstotna. Glavni povzročitelj smrtnosti je bil najverjetneje parazit protozoan Haplosporidum pinnae. "Po našem vedenju je v slovenskih vodah še vedno nekaj živih osebkov Pinna nobilis. Poleg tega smo leta 2022 in 2023 na petih lokacijah ob slovenski obali namestili zbiralnike ličink, da bi preverili razmnoževalni potencial vrste. Potrdili smo prisotnost ličink vrste Pinna nobilis v morju," pravi Pitaccova.

Valentina Pitacco (foto: Nacionalni inštitiut za biologijo)

Na Morski biološki postaji Piran izvajajo ukrepe v okviru projektov Life Pinna in Interreg Trecap. Naseljevanje mladih leščurjev spremljajo s pomočjo zbiralnikov ličink ter z nadzorovano rastjo v laboratoriju in v posebnih zaščitnih kletkah v morju. Ko dosežejo takšno velikost, da postanejo manj ranljivi za pritiske plenilcev, jih presadijo na posebej izbrana mesta. "Za ponovno naselitev vrste je najbolj pomembno tudi zaščititi njihov habitat, to so travniki morske trave," dodaja Pitaccova.

Področje zavarovanih vrst v Sloveniji ureja Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Prepovedano jih je zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati.

"Veliki leščur je v Sloveniji zaščitena in tudi kritično ogrožena vrsta, zato jih ščiti Zakon o ohranjanju narave, mednarodne kovencije in evropska direktiva o habitatih. Ker gre za zavarovano prostoživečo živalsko vrsto, je nezakonito njeno posedovanje, odvzem, poškodovanje, usmrtitev, izvoz, uvoz, iznašanje iz države in vnašanje v državo, pa tudi trgovanje z živimi primerki in lupinami," pravijo na koprski policijski upravi.

Vse našteto se obravnava kot kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. "Storilec se lahko kaznuje z zaporom do treh let. V kolikor bi bil primerek ali primerki velikega ali izjemnega naravovarstvenega pomena, ali bi bilo kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi, se lahko storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let," dodajajo na PU Koper.

V zadnjih letih na PU Koper tovrstnih kaznivih dejanj niso obravnavali. Eden od razlogov je tudi ta, da je leščur v našem morju zelo redek. Največ kršitev zaznajo pri nezakonitem vnosu v Slovenijo iz sosednje Hrvaške oziroma v tranzitu čez Slovenijo v Italijo. Nadzor opravlja policija, inšpekcijske službe in Finančna uprava RS. "Storilci teh kaznivih dejanj so običajno tujci, predvsem kot prevozniki in končni potrošniki pa se pojavljajo tudi slovenski državljani," zaključujejo na PU Koper.