Nasilje v partnerskem odnosu je pri skoraj polovici žensk v Sloveniji trajalo več kot pet let. Vsaka šesta ženska je poročala o fizičnem ali spolnem nasilju izven partnerskega odnosa, medtem ko je na ravni EU o tem poročala vsaka peta. Najpogostejši morilci so nekdanji ali zdajšnji partnerji, navaja Statistični urad Republike Slovenije (SURS).
KRUTA REALNOST V SLOVENIJI: Partnerjevo nasilje traja več kot pet let pri skoraj polovici žensk
Slovenija

Podatki raziskave iz leta 2020 kažejo, da je v Sloveniji 16 % žensk po 15. letu izkusilo fizično ali spolno nasilje osebe, ki ni njihov partner. Na ravni EU je ta delež vsaka 20. ženska.
Skoraj 9,3 % jih je bilo zunaj partnerskega odnosa žrtve fizičnega nasilja, vključno z grožnjami, 1,5 % pa žrtev posilstva. Drugi oblici spolnega nasilja, kot so neprimerni spolni komentarji, nedovoljeni dotiki ali uporaba prisile, jih je opisalo 5,2 % – skoraj 4 odstotne točke manj od evropskega povprečja (9,1 %).
V starostni skupini 18–74 let jih je 28 % doživelo eno od oblik intimnopartnerskega nasilja. Najpogosteje gre za psihično nasilje. Fizično ali spolno nasilje je izkusilo več kot 12 % žensk v partnerskem razmerju.
Pri intimnopartnerskem nasilju gre za ponavljajoč se cikel, kjer se nasilje pogosto stopnjuje po pogostosti in oblikah — in pri skoraj polovici žensk je trajalo več kot pet let.
V Sloveniji je skoraj 14 % žensk v otroštvu doživelo fizično nasilje s strani staršev, malo več kot 6 % pa je bilo spolno zlorabljenih, kar je enako povprečju EU. Po zakonu o preprečevanju nasilja v družini veljajo otroci za žrtve tudi, če so bili priča nasilju nad drugim družinskim članom ali živijo v nasilnem okolju. Nekaj več kot 37 % žensk v otroštvu pozna, da je bila priča fizičnemu ali psihološkemu nasilju staršev – kar je nekoliko nad evropskim povprečjem (34,6 %).
Med ženskami, ki so bile žrtve nasilja, jih je 40 % utrpelo telesne poškodbe, 35 % je občutilo psihološke posledice, 25 % pa se je počutilo življenjsko ogrožene.
Nasilje v intimnem partnerstvu pušča resnejše posledice – žrtve pogosteje poročajo o strahu, telesnih in psihičnih škodah kot tiste, kjer je nasilje izvajal nekdo drug.
Skoraj 65 % žensk, ki so bile žrtve nasilja, je izkušnjo zaupalo bližnji osebi – kar je približno enako kot povprečje v EU. Le 21 % žrtev je vložilo uradno prijavo na policijo, kar je trikrat manj kot jih je zaupalo bližnjim – vendar še vedno več kot evropsko povprečje (skoraj 14 %).
Izraz femicid označuje namerne umore žensk in deklet zaradi njihovega spola. Med letoma 2014 in 2024 je bilo v Sloveniji umorjenih 67 žensk; 74,6 % takšnih smrti je povzročil bližnji sorodnik – 29 žensk je umoril nekdanji ali trenutni partner, 21 pa drug družinski član.
V istem obdobju je bilo umorjenih 86 moških; za razliko pri ženskah je bila struktura storilcev drugačna – najpogosteje (67,4 %) znanci ali neznanci. V družinskem krogu je bilo umorjenih 19 moških (22,1 %), v partnerskem razmerju pa 9 (10,5 %).
Organizacija Združenih narodov je datum 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dominikanski diktator Rafael Trujillo dal ubiti tri sestre Mirabal, politične aktivistke v Dominikanski republiki.


