Ladjo Laho je tik pred njenim razrezom, kot smo že poročali, odkupil podjetnik Gašpar Gašpar Mišič. Čeprav je Mišič zatrdil, da naj bi reševanje ladje podprle tudi državne in strokovne institucije, so na Zavodu RS za varstvo narave sporočili, da temu ni tako in da v zvezi z njo nimajo nobene pristojnosti. Ladji Laho je s promocijskimi aktivnostmi sicer pripravljeno pomagati kmetijsko ministrstvo – a s predpogojem, da je ribiški muzej že vzpostavljen, ladja obnovljena in osnovna infrastruktura zagotovljena.

Medtem kritiki reševanja ladje Laho opozarjajo, da ta ni bila zgrajena v Sloveniji, večino življenja je preživela v severnih morjih, v Slovenijo pa je prišla šele leta 1992 kot komercialna atrakcija za ribiške izlete. Nikoli ni delovala kot ribiška ladja, kljub temu pa naj bi zdaj postala ribiški muzej, kar po njihovem mnenju predstavlja pretirano romantiziranje brez realne povezave s slovenskim pomorstvom.

Zaveza županov istrskih občin

Župani istrskih občin so se zavezali, da bodo zagotovili prostor za njeno trajno namestitev v slovenskem morju, Mišičevo dejanje pa označili za "ključen korak pri ohranitvi tega pomembnega dela naše pomorske dediščine". Čeprav stoji za tem vrsta nejasnosti in vprašanj. Bodo stroške vzdrževanja, priveza in zavarovanja ladje krile občine? Na Mestni občini Koper (MOK) so nam v odgovorih – ti so bili pripravljeni v imenu vseh štirih istrskih občin –, pojasnili, da mora stroške vzdrževanja in zavarovanja ladje Laho poravnati njen lastnik. Ob tem so zatrdili, da ladja Laho že doslej ni imela stroškov priveza "in jih ne bo imela niti v prihodnje".

Nadaljujejo, da občine niso prevzele nikakršnih finančnih obveznosti, so pa se obvezale, da bodo za ladjo Laho zagotovile prostor. Prav tako občine "ne bodo finančno sodelovale pri obnovi ladje", so bili jasni. Podatkov o tem, v kakšnem stanju se nahaja ladja in kakšna je ocena stroškov obnove, nimajo.

Prav tako pojasnjujejo, da istrske občine "ne bodo prevzele nobenih stroškov v zvezi z umestitvijo ladje Laho na katerokoli lokacijo, bodo pa zagotovile vso administrativno in drugo podporo, ki jo bo zahteval postopek umestitve".

Zanimalo nas je tudi, ali so pred omenjanjem postavitve ladje v mandrač že pridobili mnenja pristojnih za vbetoniranje plovila na to lokacijo. Na občini odgovarjajo, da "večjih ovir za takšno umestitev ladje Laho ni, bi pa to zamisel moral preveriti investitor v okviru postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja". Ter da bo imel v tem postopku na voljo podporo istrskih občin.

Še brez odločitve, kam bi ladjo Laho umestili

Na kritike, da so se občine zavezale k podpori projekta, brez da bi imele finančno analizo, analizo tehnične izvedljivosti obnove ladje, strokovnega mnenja o novi lokaciji in konservatorskega poročila ter poročila ZVKDS glede kulturne dediščine, odgovarjajo, da so občine odločitev, da zagotovijo prostor za ladjo Laho sprejele zaradi "njenega zgodovinskega, simbolnega in družbenega pomena". "Odločitev o tem, kam bi ladjo Laho lahko umestili, še nismo sprejele," navajajo.

Kritiki prav tako trdijo, da ladja Laho ni del slovenske pomorske dediščine – "splovitev ladje LAHO na Nizozemskem 1903 in do leta 1992 je bila v tuji lasti. Njene vojne operacije niso bile v našem morju. K nam je prišla šele leta 1992 za komercialno uporabo." Ob tem se torej postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar so občine ocenile za "nacionalno vredno". Na MOK v imenu vseh občin odgovarja, da ladja Laho "po slovenskem morju pluje praktično celotno zgodovino slovenske države. Kraj in datum njene splovitve ne spremenita tega dejstva."

Vrstijo se tudi očitki, da Laho ni jadranska ladja, saj ni bila zgrajena tukaj in ni del naše pomorske tradicije, večino svojega življenja pa da je preživela v severnih morjih in k nam je prišla kot staro plovilo, "verjetno kupljeno za relativno nizko ceno". Zato nas je zanimalo, na čem temelji ocena župana oziroma občin, da ima Laho pomen za slovensko pomorsko dediščino, glede na to, da gre za nizozemsko ladjo, ki je 33 let delovala za potrebe komercialnega turizma.

Na občini odgovarjajo: "Ladja Laho je bila več kot 30 let pomemben sestavni del turistične ponudbe destinacije slovenske Istre in je s svojimi plovbami naše morje približala tisočem gostov. Višina vložka v ladjo ni povezana z velikostjo njenega prispevka k razvoju ključne gospodarske panoge regije."