Konec julija 2024 je Luka Koper na portalu javnih naročil objavila javno naročilo za, kot so zapisali, "enega največjih in najpomembnejših projektov družbe v prihodnjih letih", ki predvideva izgradnjo kontejnerske obale s priveznimi mesti in dodatne skladiščne površine na območju severnega dela prvega pomola. Kot izhaja iz opisa, je predvidena gradnja obalnih konstrukcij z dvema privezoma skupne dolžine 326 metrov, 7 hektarov skladiščnih in manipulativnih površin, poglabljanje morskega dna ob operativni obali in vplovnem kanalu ter izgradnja pripadajoče elektroenergetske infrastrukture.

"Operativna obala in zaledne površine so zasnovani kot armiranobetonske konstrukcije, ki bodo slonele na globoko temeljenih pilotih. Zaradi zagotavljanja ustrezne nosilnosti in stabilnosti bodo ti nameščeni tudi 66 metrov pod morskim dnom," so navedli v sporočilu za javnost ter dodali: "Skladno s časovnico se bodo dela pričela predvidoma v začetku prihodnjega leta, zaključila pa konec leta 2027."

Vendar pa, kot smo izvedeli, gradbenega dovoljenja za ta mega projekt Luka Koper sploh nima.

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da za podaljšanje obale severnega dela pomola gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, saj je zanj Luka Koper zaprosila šele v začetku julija.  "Za podaljšanje obale severnega dela pomola gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena 4. julija 2024," navajajo. 

Luka Koper sicer že ima okoljevarstveno soglasje za poseg. "Za celostno ureditev prvega pomola je bilo nosilcu nameravanega projekta, Luki Koper, izdano okoljevarstveno soglasje v letu 2018," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja na Mestni občini Koper (MOK).

Kakšna tehnologija bo uporabljena za obsežno poglobitev morja in ali bo ponovno izvajano miniranje morskega dna, kot je to bilo v preteklosti, pa ne navajajo. "Z izvajanjem miniranja morskega dna nismo seznanjeni," so zapisali. Kot še zatrjujejo, je sicer bila izdelana študija vpliva načrtovanih posegov na okolje, ki jo je za Luko Koper izdelalo podjetje Eurofins ERICo Slovenija Inštitut za ekološke raziskave, d.o.o.

Kljub temu, da vsebina omenjenega poročila ni znana javnosti, pa je že zdaj očitno, da vplivi na okolje ne bodo zanemarljivi, saj je že pripravljen načrt monitoringa vibracij na 13 merilnih mestih med izvedbo zabijanja pilotov. "Načrt monitoringa je bil izdelan na podlagi poročila o vplivih na okolje in okoljevarstvenem soglasju. Iz določil okoljevarstvenega soglasja izhaja, da se zabijanje pilotov lahko izvaja le v dnevnem času, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro. V fazi gradnje se mora zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa, monitoring hrupa pa se mora med gradnjo, v času največje obremenitve s hrupom, izvajati na dveh novih imisijskih mestih, in sicer ob naslovu Kolarska ulica 20 in Sermin 3," napovedujejo v MOK.

Kot je znano, je v preteklosti pri poglabljanju morskega dna nastala škoda na nekaterih starejših objektih v starem mestnem jedru, ki ga tvorijo dvesto in več let stare stavbe. Bodo prenesle morebitno vnovično tresenje tal?

Na ministrstvu za naravne vire in prostor priznavajo. da nimajo podatkov, ali je bila izdelana kakšna študija posledic del pri poglabljanju morskega dna za starejše objekte v starem mestnem jedru. Tudi MOK nima podatkov o tem, kaj bi takšen poseg pomenil za staro mestno jedro, obljubljajo pa sanacijske ukrepe v primeru, da bi do škode ponovno prišlo.

"Ob morebitnih poškodbah, ki bodo posledica gradnje, bodo izvedeni vsi potrebni sanacijski ukrepi za odpravo morebitnih nastalih poškodb na objektih. Za emisije vibracij sicer še ni primerne zakonodaje, ki bi regulirala njihove mejne vrednosti, kot priporočila pa se bo upoštevalo skupino DIN 4150 standardov, ki predpisuje vrednosti v odvisnosti od frekvence in amplitude," pojasnjujejo na MOK.

Ob tem pa je več kot presenetljivo, da z novim mega projektom Luke Koper, ki zna prizadeti prebivalce centra Kopra, zlasti tiste, ki živijo v starejših stavbah, Krajevna skupnost Koper Center sploh ni seznanjena.

Kot je za Regional pojasnil predsednik KS Koper Center Jadran Čalija, so na upravo Luke Koper naslovili poziv, v katerem zahtevajo, da se krajanom predstavi, na kakšen način se bo poglabljanje morskega dna izvajalo in kakšni so pričakovani okoljski vplivi. Odgovora do danes še niso prejeli.

"Razumemo potrebe Luke Koper za razvoj, mora pa tudi Luka Koper dobro razumeti potrebe prebivalcev starega mestnega jedra in Kopra. Priti mora do medsebojne komunikacije in morajo nas obveščati o takšnih projektih, ker zdaj tega ne počnejo. Poslušamo obljube, da bodo temu posvečali več pozornosti in prisluhnili potrebam ljudi, a še vedno smo v pričakovanju, da se to uresniči," navaja Čalija, ki obenem poudaja, tudi želijo krajani biti vključeni v postopke sprejemanja takih projektov tudi na osnovi izkušenj, ki jih imajo iz preteklosti. 

Medtem se je Luka Koper zavila v molk in ne daje pojasnil ne krajanom ne medijem. Tako tudi ni odgovorila na vprašanja, kakšna tehnologija je predvidena pri poglabljanju morskega dna in ali bo ponovno uporabljeno miniranje, prav tako ne, ali je izdelana študija posledic del pri poglabljanju morskega dna na starejše objekte v starem mestnem jedru. Ker so bile ob zadnjih poglabljanjih izdelane tudi seizmološke meritve, smo Luko Koper zaprosili tudi za podatke, za kakšno tresenje tal je šlo oziroma moč sezmoloških sunkov. Odgovorov do zaključka redakcije tudi po več tednih nismo prejeli.