Kdaj natanko je ali bo človeštvo doseglo mejnik osmih milijard, je sicer praktično nemogoče ugotoviti, so pa ZN na podlagi obstoječih podatkov izračunali, da se bo to zgodilo danes. UNFPA je ob tej priložnosti objavil svoj števec svetovnega prebivalstva. Iz njega izhaja, da je svetovno prebivalstvo ta mejnik preseglo danes okoli 12.10 po srednjeevropskem času.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je mejnik osmih milijard Zemljanov označil za priložnost, da proslavimo različnost in napredek, obenem pa razmislimo o odgovornosti človeštva za planet.

Zemlja ima danes več kot trikrat več prebivalcev kot leta 1950, ko je na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi. Pet milijard je človeštvo doseglo leta 1987, po podatkih ZN z rojstvom Mateja Gašparja v Zagrebu. Šesto milijardo predstavlja 23-letni Adnan Mević iz Bosne in Hercegovine, sedmo pa Sadia Sultana Oishee, danes 11-letnica iz Bangladeša.

Ob upoštevanju zviševanja pričakovane življenjske dobe ter števila ljudi v rodni dobi bo leta 2030 na Zemlji živelo okoli 8,5 milijarde ljudi, leta 2050 9,7 milijarde, v 80. letih tega stoletja bo svetovno prebivalstvo doseglo vrhunec z okoli 10,4 milijarde ljudi, nato pa bo število predvidoma začelo upadati.

"Osem milijard ljudi je mejnik za človeštvo," je dejala vodja UNFPA Natalia Kanem. Ob tem je pozdravila zvišanje pričakovane življenjske dobe ter upad smrti mater in otrok. Sklad ob mejniku izpostavlja, da osem milijard ljudi pomeni neskončno možnosti za odgovor na izzive v skupnosti in globalne težave, ki nas vse ogrožajo.

Številne ob tem mejniku skrbi, da bo planet kmalu prenaseljen, a strokovnjaki opozarjajo, da je večja težava pretirano potrošništvo najbogatejših in da je nujno omejiti porabo naravnih virov. Najnovejše poročilo ZN o podnebju rast prebivalstva omenja kot enega od vzrokov za povečanje izpustov toplogrednih plinov, a manj pomembnega kot gospodarska rast.

Rast števila prebivalstva po svetu se sicer upočasnjuje. Najvišja, 2,1-odstotna rast prebivalstva je bila zabeležena med letoma 1962 in 1965, leta 2020 je znašala že manj kot odstotek, do leta 2050 naj bi padla na 0,5 odstotka na leto. Temu botruje upad rodnosti.

K rasti števila prebivalcev po drugi strani bistveno prispeva podaljševanje pričakovane življenjske dobe. Ta je leta 2019 znašala 72,8 leta, devet let več kot leta 1990. Po napovedih ZN se bo povprečna življenjska doba do leta 2050 zvišala na 77,2 leta.

Zaradi višje življenjske dobe in manjše rodnosti bo prebivalstvo na Zemlji vse starejše. Trenutno je okoli desetina vsega svetovnega prebivalstva starejšega od 65 let, leta 2050 naj bi bilo starejših od 65 let že 16 odstotkov Zemljanov.

Po svetu so sicer velike razlike glede na regije. ZN ocenjujejo, da bo k rasti prebivalstva do leta 2050 največ prispevalo osem držav: DR Kongo, Egipt, Etiopija, Indija, Nigerija, Pakistan, Filipini in Tanzanija.