Friedrich Merz in Vladimir Putin

Izjava pomeni občuten obrat glede na prejšnji berlinski skepticizem do uporabe zaseženih ruskih sredstev. Merz je pojasnil, da bi moralo biti posojilo namenjeno izključno financiranju vojaške opreme, pri čemer bi o nabavi skupaj z Ukrajino odločale vlade držav članic EU.

Poziv voditelja največjega evropskega gospodarstva in največjega podpornika Ukrajine prihaja v času, ko Evropska komisija preučuje možnosti za uporabo 194 milijard evrov vrednih ruskih sredstev, ki so shranjena pri Euroclearu, belgijskem centralnem depozitarju vrednostnih papirjev.

V prispevku za Financial Times je Merz poudaril, da mora EU najti pravni mehanizem za uporabo teh sredstev, saj je nujno "sistematično in množično povečati stroške ruske agresije".

Države članice, tudi Nemčija, so dolgo nasprotovale zaplembi sredstev, saj so opozarjale na finančna in pravna tveganja ter izrazile skrb, da bi takšna poteza lahko omajala zaupanje v evro kot rezervno valuto in sprožila rusko vojaško stopnjevanje.

Toda ker Donald Trump zmanjšuje ameriško podporo Kijevu in zavrača nove sankcije proti Moskvi, narašča pritisk, naj se uporabijo zamrznjena sredstva.

Merz je dejal, da bi lahko EU zagotovila skoraj 140 milijard evrov brezobrestnega posojila "brez poseganja v lastninske pravice" in dodal: "To posojilo bi bilo odplačano šele, ko bi Rusija Ukrajini povrnila škodo, ki jo je povzročila med to vojno."

Vladimir Putin in Donald Trump

"Zdaj zagovarjam mobilizacijo finančnih virov v takšnem obsegu, ki bo Ukrajini zagotovil vojaško odpornost za več let," je zapisal.

Merz je poudaril, da bi bila sredstva namenjena izključno nakupu vojaške opreme in ne za pokrivanje splošnega ukrajinskega proračuna. "Tak celovit program mora pomagati tudi pri krepitvi in razvoju evropske obrambne industrije," je dodal. "To bi služilo tako naši skupni varnosti kot evropski suverenosti."

Po Merzovem predlogu bi posojilo sprva jamčile države članice, nato pa bi ga leta 2028 zavarovali z denarjem iz naslednjega dolgoročnega proračuna EU. Dejal je, da bi moral biti mehanizem potrjen s strani velike večine članic, kar pomeni, da nasprotniki, kot je Madžarska, ne bi mogli preprečiti njegove izvedbe.

Merz je dejal tudi, da bi moral biti instrument odprt za nečlanice EU, ki imajo prav tako zamrznjena ruska sredstva in želijo pomagati Ukrajini. Sem sodijo ZDA, ki že dlje časa pritiskajo na Evropo, naj uporabi ta sredstva. Merz je dodal, da bi se "usklajeval" z državami skupine G7.

Različne možnosti, ki jih preučuje Bruselj, bodo obravnavane prihodnji teden na srečanju voditeljev EU v Kobenhavnu. Ena od možnosti predvideva, da bi se denarna sredstva iz uporabljenih sredstev vložila v nakup ničelno obrestnih obveznic EU, druga pa ustanovitev posebnega sklada za upravljanje financiranja, kar bi omogočilo sodelovanje tudi nečlanicam EU.

"Zdaj je pravi trenutek, da uporabimo učinkovit vzvod, s katerim bomo prekinili cinično taktiko ruskega predsednika zavlačevanja in ga prisilili sesti za pogajalsko mizo," je poudaril Merz.