Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je v videoposnetku na družbenem omrežju ostro kritiziral ravnanje vlade pri upravljanju javnih financ ter obenem zagovarjal predlagane davčne in sistemske spremembe v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki so ga pripravile stranke t.i. tretjega političnega stebra - NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca
"NAJ RAZUME, KDOR MORE": Cigler Kralj vladi očita razmetavanje milijard, zdaj pa poziva k varčevanju (VIDEO)
Slovenija
Kot je poudaril Cigler Kralj, naj bi Golobova vlada v zadnjih letih porabila več milijard evrov, ne da bi pri tem jasno pojasnila vire financiranja. Ob tem je izpostavil izjavo finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki naj bi ob vprašanju o financiranju božičnic dejal, da "denar je ali pa ga ni". Ob tem je dodal, da se podobna vprašanja po njegovem mnenju niso odpirala niti pri drugih odločitvah vlade, med drugim je omenil Litijsko, prenosne računalnike in druge različne projekte obdobju. "Štiri milijarde evrov v štirih letih pa nobenega ni brigalo, odkod denar," je ob tem izpostavil.
Ob tem je izpostavil, da zdaj, ko stranke t. i. tretjega političnega stebra predlagajo omnibus zakon, s katerim želijo odpraviti določene krivice in diskriminacije, vlada opozarja na vpliv takšnih ukrepov na javne finance. "Naj razume, kdor more," je dejal.
V nadaljevanju je predstavil ključne poudarke predlaganih ukrepov. Med drugim predlagajo razbremenitev mikro samostojnih podjetnikov, študentskega dela in normirancev, saj naj bi to po njihovem mnenju spodbudilo večjo gospodarsko aktivnost. Prav tako zagovarjajo znižanje obdavčitve oddajanja stanovanj, kar naj bi zmanjšalo odajanja na črno in prispevalo k nižjim najemninam.
Posebej je izpostavil tudi položaj upokojencev. Po njegovih besedah si mnogi želijo delati tudi po upokojitvi, vendar to pogosto počnejo na črno, ker jim sistem ne omogoča ustreznega statusa. V interventnem zakonu zato predlagajo uvedbo polnega dvojnega statusa, ki bi upokojencem omogočil delo ob hkratnem prejemanju celotne pokojnine.
Po besedah Ciglerja Kralja gre za ukrepe, ki naj bi bili koristni za širšo družbo in prispevali k večji gospodarski aktivnosti.
