Na ta pojav je v obsežni analizi opozoril berlinski dnevnik Berliner Zeitung, povzema pa ga Deutsche Welle. Medtem ko se v nemških industrijskih središčih, kot sta Zwickau in Schwäbisch Gmünd, proizvodni obrati zapirajo, v Debrecenu, Kecskemétu in Novem Sadu rastejo nove, visoko avtomatizirane tovarne.

Tako je leta 2023 proizvajalec avtomobilskih delov GKN Driveline zaprl obrat v Zwickau-Moselu, kjer je delo izgubilo več kot 800 zaposlenih, čeprav podjetje ni poslovalo z izgubo. Skoraj sočasno je v madžarskem Miškolcu odprl novo tovarno, ob podpori državnih subvencij.

Podobno je koncern Henkel leta 2024 zaprl tovarno lepil v okolici Dresdna in proizvodnjo preselil v madžarski Környe. Dobavitelj avtomobilske industrije Mahle je že leta 2022 zaprl obrat v Freibergu na Saškem.

Posebej izstopajo naložbe nemške avtomobilske industrije. BMW je leta 2025 v Debrecenu odprl prvo novo evropsko tovarno po dveh desetletjih. Več kot dve milijardi evrov vredna investicija bo namenjena izključno proizvodnji električnih vozil nove generacije, dolgoročno pa naj bi ustvarila več kot 2000 delovnih mest.

Mercedes-Benz je februarja 2025 napovedal milijardo evrov vredno širitev obrata v Kecskemétu. Podjetje načrtuje, da bo do leta 2030 delež proizvodnje v državah z nižjimi stroški dela povečalo s 15 na 30 odstotkov. Po ocenah so proizvodni stroški na Madžarskem približno 70 odstotkov nižji kot v Nemčiji.

V državi vlagajo tudi drugi industrijski velikani: ZF Friedrichshafen gradi dve novi tovarni, Bosch pa je v Miškolcu odprl logistični center v vrednosti skoraj 150 milijonov evrov.

Pomemben del naložb se seli tudi v Srbijo

Continental je leta 2023 v Kaću pri Novem Sadu odprl sodoben obrat za proizvodnjo zaslonov in infotainment sistemov, vreden okoli 150 milijonov evrov. ZF od leta 2019 upravlja tovarno v Pančevu, kjer poleg elektromotorjev danes izdelujejo tudi elektroniko za hibridna vozila.

Srbija vlagatelje privablja z obsežno mrežo sporazumov o prosti trgovini – z EU, evrazijsko ekonomsko unijo, Turčijo, Združenim kraljestvom in od leta 2023 tudi s Kitajsko. Podjetja v prostih ekonomskih conah uživajo dodatne davčne in carinske ugodnosti, blago pa lahko brez carin izvažajo na trge z okoli 2,7 milijarde potrošnikov.

Zakaj se proizvodnja seli

Razlike v stroških so očitne. Povprečna bruto plača na Madžarskem znaša okoli 1500 evrov, v Nemčiji pa približno 4600 evrov. Madžarska ima tudi najnižjo stopnjo davka na dobiček v Evropi – devet odstotkov, medtem ko je v Nemčiji skupna davčna obremenitev okoli 30 odstotkov. Energija je cenejša, postopki hitrejši, državna pomoč pa obsežnejša.

Nemški sindikati opozarjajo, da zapiranje tovarn obuja spomine na 90-ta leta prejšnjega stoletja, ko je po združitvi Nemčije v vzhodnem delu države propadlo veliko industrijskih obratov. Napovedi o ukinitvi več tisoč delovnih mest, med drugim v koncernu ZF, te skrbi še krepijo.

Vzhod Evrope dohiteva Nemčijo

Regija med Budimpešto in Beogradom ne privablja le nemških podjetij. Kitajski proizvajalec električnih vozil BYD v Segedinu gradi prvo evropsko tovarno, ob podpori madžarske vlade. Krepijo se tudi logistične povezave, med drugim železniška proga med Beogradom in Budimpešto, financirana s kitajskim kapitalom.

Nemčija postopno izgublja nekatere svoje nekdanje lokacijske prednosti. Kakovost, produktivnost in usposobljenost delovne sile v državah, kot sta Madžarska in Srbija, so po mnenju podjetij že primerljive z zahodnoevropskimi standardi. Ob vse večji avtomatizaciji in selitvi raziskav in razvoja v nove centre se zato vse pogosteje postavlja vprašanje, ali je proizvodnjo smiselno ohranjati v dražjih regijah.