Tržaški mediji poročajo o povečani prisotnosti barakud v Tržaškem zalivu, kjer so opazili veliko jato čez sto rumenoustih barakud, vrste, značilne za bistveno toplejša morja od Severnega Jadrana. Morski rezervat Miramare je v objavi na družbenih omrežjih delil osupljiv videoposnetek, ki ga je včeraj posnela ena od vodij potapljanja in inštruktorica Amanda Vertovese.

"Da je morje zaradi podnebne krize vse toplejše, je objektivno dejstvo. Na lastne oči lahko vidimo, da številne morske vrste plačujejo ceno, medtem ko druge – navajene morja, ki je veliko toplejše od našega –, to izkoriščajo. In to lahko vidite tudi v tem videoposnetku," so zapisali v svoji objavi na Facebooku ter opozorili na dejstvo, da so bili v preteklih letih večkrat opaženi posamezni primerki, še nikoli pa tako velika jata, "kar je znak, da ta vrsta vse bolj kolonizira naša morja zaradi globalnega segrevanja, ki jo vodi v južni Jadran in Tržaški zaliv". Kot še navajajo, se to dogaja tudi drugim toploljubnim vrstam, kot je modra riba, ki širi svoja območja in najde idealne razmere tudi v nekoč mrzlih jadranskih vodah.

Rumenousta barakuda je bila nekoč omejena na ozek bazen v vzhodnem Atlantiku, vendar se je približno petnajst let – s postopnim segrevanjem morja – začela širiti tudi v naše morje, tako da je zdaj običajno imenovana sredozemska barakuda. Kot še navajajo, je ne gre zamenjevati z morsko ščuko (Sphyraena sphyraena), od katere se razlikuje po značilnih temnih navpičnih pasovih, ki jih lahko opazite na jati v tem videu.

Tudi strokovnjak za morske ribe prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološka postaja Piran potrjuje, da barakudo, ki se sicer neredno pojavlja v slovenskem morju in Tržaškem zalivu, povezujemo s segrevanjem morja. "To vrsto povezujemo s procesom tropikalizacije, pri katerem se toploljubne vrste iz južnih predelov Sredozemlja pojavljajo v severnejših krajih zaradi višjih temperatur," pojasnjuje Lipej. "Dejansko je njeno pojavljanje povezano predvsem s temperaturo."

Za barakudo so poleg vitkega, srebrnkastega telesa z dvema hrbtnima plavutima, močnim velikim repom in glavo, podobno ščuki, značilni številni ostri zobje. Težka je do 45 kilogramov in izjemno hitra, saj lahko doseže hitrost okoli 55 km na uro. Močan ugriz ji omogoči, da plen najprej pregrizne, nato pa ga poje. Loti se tudi rib, večjih od nje, na primer mladega tuna. Pomotoma lahko sicer ugriznejo tudi človeka, a hitro ugotovijo napako in se umaknejo. Zaradi njihove izredne hitrosti pa skoraj nimajo sovražnikov.