Kot je na današnjem posvetu v organizaciji ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Univerze v Novi Gorici še dejal Zavrtanik, na novogoriški univerzi pričakujejo, da bodo vse slovenske univerze financirali po enakem postopku. Ker so nekatere študijske smeri sedaj koncesionirane druge pa ne imajo trenutno kar velike probleme, Zavrtanik pričakuje, da ne bo več razlik med javnimi in koncesioniranimi študijskimi programi.

Rektor novogoriške univerze se je dotaknil še vloge nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu ter obnavljanja akreditacij za univerze, ohranitev brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji. Kritično je izpostavil možnost, da bi lokalne skupnosti lahko ustanavljale univerze ter problem habitacij profesorjev. Prav tako si želi, da bi zakonodaja dopuščala možnost poučevanja v angleškem jeziku, kar bi odprlo slovenske univerze tudi tujim študentom in predavateljem.

Meni tudi, da bi morali predlagani čas doktorskega študija s treh podaljšati na štiri leta ter podprl sodelovanje študentov v upravnih odborih univerz, vendar za svoje odločitve ne bi smeli odškodninsko odgovarjati.

Študentje proti izrednemu študiju

Predstavnik Študentske organizacije Slovenije Timotej Vitez je izpostavil željo po dodatnem študijskem letu za študente starše ter ukinitev izrednega študija. Slednji je zanj predvsem polnjenje proračuna fakultet, študentom pa ne daje enakih pravic in kvalitete kot pri rednem študiju. Predstavnik študentov novogoriške univerze Aleš Bogovič pa je izpostavil tudi preveliko število različnih evidenc o študentih, saj njihovo urejanje potegne s seboj dodatne zaposlitve in nove stroške.

Prorektor Univerze v Novi Gorici Gvido Bratina pa se je dotaknil predvsem Bolonjskega študija. Povedal je, da niso zadovoljni z znanjem, ki ga študenti pridobijo v takšnem študiju, zato pričakujejo kakovostne zakonske spremembe tudi v tej smeri.

Posveti prinašajo izboljšave

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki se je ob državnem sekretarju Mirku Pečariču udeležil današnjega posveta, je poudaril pomen posvetov, saj je po njegovem mnenju to edini način za izboljšanje predloga. Javna razprava se zaključuje konec novembra, minister pa je obljubil, da bodo prisluhnili pripombam tudi kasneje. "Ugotavljamo pa, da so predlogi in pripombe na teh posvetih v nekaterih delih zakona diametralno nasprotne in tu žal ne bomo mogli zadovoljiti vseh," je dejal Pikalo.