Ustanovna seja DZ je sicer nakazala možnost za oblikovanje vlade predsednika SDS Janeza Janše, a je ta danes po posvetu s predsednico zatrdil, da SDS ne sestavlja vlade. V SDS pa so pripravljeni na vse scenarije - bodisi da ostanejo v opoziciji, sestavijo vlado ali pa se ponovno preizkusijo na volitvah, je dodal.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki kot premier opravlja tekoče posle, pa je dejal, da se v Svobodi veselijo dela v opoziciji. Morebitno novo koalicijo na desni je označil za "koalicijo prevarantov", ki da ne bo imela dolgega veka.

Da se aktualna vladna koalicija seli v opozicijo, sta ocenila tudi prvaka koalicijskih strank SD in Levice. Predsednik SD Matjaž Han in sokoordinator Levice Luka Mesec sta ocenila, da obrisi nove koalicije na desni sredini že kažejo v DZ. "Nima smisla, da nekateri igrajo zgodbe, kot da nič ni, ko vidimo, da se vlaga zakonodaja, da se sklicujejo izredne seje DZ," je dejal Han. Za Mesca pa sta sestavljanje drugačne vlade ali predčasne volitve "veliko boljše možnosti kot ta, ki se trenutno nakazuje kot najbolj realna".

Vodja poslancev NSi, SLS in Fokusa Janez Cigler Kralj je medtem ponovil, da delajo vse za desnosredinsko koalicijo. "Mi bomo naših devet podpisov prispevali tistemu ali tisti, ki bo lahko na desni sredini pokazal potenco, da lahko sestavi neko desnosredinsko vlado," je dejal. Če do desnosredinske vlade ne pride, so pripravljeni tudi na delo v opoziciji, medtem ko predčasne volitve ne bi bile dobra opcija za državo.

Vodja poslancev Demokratov Franc Križan je medtem dejal, da nadaljujejo pogovore z vsemi in da jim nihče ni bolj ali manj všeč. Na vprašanje o Svobodi ni neposredno odgovoril, je pa dejal, da se bodo pogovarjali s tistimi, ki jih jemljejo kot resnega partnerja in ki komunicirajo prek njihovega predsednika Anžeta Logarja. Želijo pa si raznobarvne vlade.

Da so se v stališčih skupaj s t. i. tretjim blokom najbolj približali SDS, pa je dejala vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot. Pogajanja o mandatarju po njenih besedah še potekajo. Na vprašanje o Jerneju Vrtovcu je odgovorila, da je tudi to "ena izmed zanimivih možnosti". Ob tem je zatrdila, da bodo v stranki "naredili vse", da do predčasnih volitev ne pride.

Predstavnika narodnih skupnosti po posvetu pri predsednici svojih stališč nista predstavila javnosti.

Kot kaže, trenutno kandidata, ki bi imel že v žepu 46 glasov, še ni. Po neuradnih informacijah je bila omenjena tudi možnost tretjega kandidata za mandatarja, ki ne bi bil prvak največjih strank. Ta možnost je manj verjetna, med imeni pa sta se pojavila Jernej Vrtovec in Matjaž Han.

V prvem krogu lahko kandidata za mandatarja predlaga le predsednica republike, najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji DZ, torej do 10. maja.

Pirc Musar je že povedala, da bo to storila, če se bo pokazala zadostna večina najmanj 46 glasov. V tem primeru mora DZ glasovati o kandidatu, predsednika vlade pa voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.

Če se večina ne pokaže, lahko predsednica kandidata v prvem krogu ne predlaga in o tem obvesti DZ.

V tem primeru ali če kandidat ne dobi podpore, sledi drugi krog iskanja mandatarja, kjer lahko kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Če mandatar ni izvoljen niti v drugem poskusu, se lahko DZ odloči še za tretji krog, kjer zadostuje navadna večina.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti DZ in razpiše nove volitve.

Če pa je mandatar izvoljen, mora premier najpozneje v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov.