Kot je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, je osnutek poročila o napredku ključni dokument pri letnem spremljanju skladnosti s fiskalno zavezo, določeno za obdobje 2025-2028. V skladu z načrtom je bila v letu 2024 dovoljena 6,2-odstotna rast odhodkov, lani 5,6-odstotna oziroma v obeh letih 12,1-odstotna kumulativna rast.

"Kljub ocenjeni nekoliko višji dejanski rasti očiščenih odhodkov v lanskem letu je ob upoštevanju nižje rasti iz leta 2024 in nacionalne odstopne klavzule realizacija javnih financ za lani znotraj dopustnih odstopanj pakta za stabilnost in rast," je poudarila Jazbec.

Ocena višine primanjkljaja za letos je ob pripravi osnutka poročila znašala 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko bo v končnem poročilu, ki ga bo vlada do konca aprila poslala v Bruselj, ocenjen na 3,4 odstotka BDP, je dodala.

"Vlada se zaveda, da ta spontani scenarij brez sprememb politik zaradi geopolitičnih negotovosti in ocenjenega fiskalnega položaja vodi v višanje primanjkljaja in previsoke rasti izdatkov. Nove ocene bodo pripravljene ob upoštevanju prihodnjih ukrepov za jesenski osnutek proračunskega načrta 2027, ki bo pripravljen jeseni oz. hkrati s predložitvijo proračunskih dokumentov za prihodnji leti v DZ," je napovedala Jazbec.

Kumulativno odstopanje od zavez iz srednjeročno fiskalno-strukturnega načrta je bilo lani še znotraj dovoljenega, a le zaradi izrabe manevrskega prostora, ustvarjenega v letu 2024, pa je dejal predstavnik fiskalnega sveta Tomaž Perše.

"Projekcije fiskalnega sveta in ministrstva za finance iz osnutka poročila o napredku pa nakazujejo, da je kumulativno odstopanje že letos preseglo dovoljeno. Ocenjujemo, da bi se nadaljnje odstopanje do leta 2028 lahko celo podvojilo," je dodal. Kot ključni razlog je izpostavil spremembe plačnega sistema javnega sektorja.

"To je že v prvem letu izvajanja povzročila večji dvig sredstev za zaposlene, kot je bil predviden za celotno štiriletno obdobje implementacije, po jesenskem sprejemu proračunskih dokumentov pa je bila sprejeta še odločitev o uvedbi zimskega regresa," je opozoril.

Poslanci nastajajoče vladne koalicije so v razpravi opozarjali, da je stanje v javnih financah slabo, k čemur da so prispevali predvsem ukrepi vlade v odhajanju. "Smo v nezavidljivi situaciji," je ocenil poslanec SDS Rado Gladek, ki v osnutku poročila pogreša tudi jasno navedene ukrepe za obrnitev tega trenda.

Da so "kašče prazne" je dejala poslanka NSi Iva Dimic. Kritična do potez odhajajoče vlade na javno-finančnem področju, ki da je "delila več, kot je sistem sposoben dolgoročno prenesti", je bila tudi poslanka Resnice Katja Kokot. Po njenem mnenju bo potrebno resno pregledati javno upravo, jo racionalizirati in "počistiti" to, kjer "javni denar odteka brez učinka".

Poslanci NSi in SDS so vladi očitali tudi prikrivanje podatkov o slabem javno-finančnem stanju, kar je državna sekretarka Jazbec zavrnila.

Poslanec Svobode Andrej Klemenc je dejal, da je vlada vse proračune izpeljala v okviru fiskalnih okvirov ter ves čas zmanjševala javni dolg v deležu BDP. Zaradi dviga bonitetnih ocen so se posledično znižali tudi stroški zadolževanja, je dodal. Njegova strankarska kolegica Lucija Tacer Perlin pa je spomnila na podatek, da se je odhajajoča vlada v štirih letih neto zadolžila za pet milijard, medtem ko se je vlada Janeza Janše pred tem v dveh letih zadolžila za devet milijard evrov.

Poslanci so z devetimi glasovi za in šestimi proti na koncu seje sprejeli sklep, s katerimi so osnutek letnega poročila ocenili kot neustrezen, ter predlagali obravnavo priporočil v zvezi z osnutkom poročila o napredku 2026 na petkovi izredni seji DZ. Od vlade pričakujejo tudi dopolnitve osnutka omenjenega poročila, pri čemer naj upošteva ugotovitve in priporočila fiskalnega sveta.

Vlada je sicer na včerajšnji dopisni seji pred sejo skupnega odbora DZ sprejela stališče do ocene fiskalnega sveta glede osnutka omenjenega poročila o napredku. Kot je pojasnila, so so se makroekonomske razmere od priprave proračunskih dokumentov jeseni 2025 spremenile, kar se odraža tudi v nižjih ocenah gospodarske rasti in posledično nižjih davčnih osnovah. Hkrati so na rast izdatkov vplivali višji obrambni izdatki, izvedene reforme, ki so v fazi uvajanja povezane z višjimi stroški, višji transfer v zdravstveno blagajno ter učinki na stroške dela in uskladitve socialnih transferjev vezanih na minimalno plačo.

"Za obvladovanje tveganj je vlada pozvala k dodatnim ukrepom, ki bodo posledično predstavljeni v osnutku proračunskega načrta sektorja država. Med drugim je pozvala resorje k pripravi predlogov za učinkovitejšo rabo sredstev, učinki sprejete uredbe na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja pa bodo že vključeni v končno verzijo letnega poročila o napredku 2026 in bodo prispevali k znižanju izdatkov," so v sporočili zapisali na ministrstvu na finance.