Gostujoči predavanji o turški družbi, politiki, odnosu do spola in o migracijah

Fakulteta na humanistične študije Univerze na Primorskem vabi na gostujoči predavanji o turški družbi, ki ju organizira Oddelek za antropologijo in kulturne študije, pri predmetu Izbrana poglavja iz kulturnih študijev. Predavanji bosta v sredo, 6. aprila in v petek, 8. aprila. Dogodka bosta izvedena v angleškem jeziku.

Predavala bo dr. Fahriye Begum Yildizeli, docentka na Oddelku za mednarodne odnose na turški Univerzi Bilecik Seyh Edebali, ki je doktorirala iz politične zgodovine na Univerzi v Exeterju v Združenem kraljestvu.

Sodobne značilnosti turške družbe in politike v povezavi s spolom in kulturo

Sreda, 6. april, ob 14.00, Burja 2 (UP FHŠ)

Predavanje se bo osredotočilo na pristope k vprašanju spola v turški družbi s primerjavo primerov iz turške kulture z njihovimi sodobniki. V okviru tega predavanja bo antropološka perspektiva obogatena z osnovnimi informacijami o spolu in vprašanjih spola. Namen predavanja je razkriti splošne težnje in preference turškega ljudstva pri prevzemanju vlog, ki se pripisujejo spolu in politiki.

Več o predavanju si lahko preberete na tej povezavi.

Zgodovina migracij in kulture v Turčiji

Petek, 8. aprila, ob 12.00, Maestral 4 (UP FHŠ)

Namen tega predavanja je analizirati socio-ekonomske in kulturne razsežnosti migracij v zgodovini Otomanskega cesarstva in Republike Turčije s teorijami migracij, nacionalnim in mednarodnim upravljanjem migracij ter različnimi definicijami integracije. Poleg tega želi analizirati različne vidike mednarodne migracije in integracije priseljencev v državah, v katere gredo.

Več o predavanju si lahko preberete na tej povezavi.

Zgodovinska pomlad: Lovorovi gozdovi in krompir, Prešernov kult v socializmu

Oddelek za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi na ZGODOVINSKO POMLAD 2022 - Ciklus vabljenih predavanj in predstavitev novih znanstvenih publikacij. Dogodki so namenjeni študentom in sodelavcem univerze ter širši javnosti.

Naslednjega predavanja z naslovom 'Lovorovi gozdovi in krompir, Prešernov kult v socializmu' (predavanje s predstavitvijo knjige) se lahko udeležite v sredo, 6. aprila, ob 15.00 v predavalnici Levant 3 (UP FHŠ).

Predaval bo mag. Ivan Smiljanić, ki je leta 2016 diplomiral iz zgodovine in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2019 pa na isti fakulteti magistriral iz zgodovine. Od leta 2019 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer pripravlja disertacijo o zgodovini stečajev na Slovenskem med letoma 1868 in 1941. Leta 2020 je izšel strip 'Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu', ki ga je ustvaril skupaj z očetom, risarjem stripov Zoranom Smiljanićem, naslednje leto pa je pri Založbi INZ pod naslovom 'Lovorovi gozdovi in krompir, Prešernov kult v socializmu' izšla še knjižna različica njegove magistrske naloge.

V predavanju bo predstavljen odnos, ki so ga do življenja in dela pesnika Franceta Prešerna gojili na Slovenskem od njegove smrti do slovenske osamosvojitve. Različni politični sistemi so v pesnikovem opusu vedno našli fragmente, ki so potrjevali aktualne nazore in jih uporabili za samopromocijo. Tak pristop se je najbolj uveljavil po drugi svetovni vojni, ko se je Prešeren v besedilih socialističnih ideologov preobrazil v predhodnika socializma in preroka partizanskega gibanja, tako da se je okoli njega razvil močan kult, ki se je kazal skozi množične proslave, tiskanje knjig, odkrivanje spomenikov in tako dalje. Postopoma so se v razpravo s svojimi mnenji vključili drugi akterji, ki so pesnika videli precej drugače. Do leta 1991 se je pesnikova podoba dodobra spremenila, vendar ves ta čas ni nihče oporekal mnenju, da je Prešeren največji slovenski pesnik.

Več o predavanju si lahko preberete na tej povezavi.

Gostujoči predavanji o rezultatih raziskav iz železne dobe na območju južnopanonskega prostora

V četrtek, 7. aprila, ob 9.30 vabljeni na gostujoči predavanji dr. Darie Ložnjak Dizdar in dr. Marka Dizdara (Institut za arheologiju u Zagrebu, Hrvaška).

Dr. Daria Ložnjak Dizdar predava na Oddelku za arheologijo (Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta). Ukvarja se s temami iz bronaste in starejše železne dobe, predvsem s pogrebnimi obredi, kronologijo, keramiko in identitetami.

Dr. Marko Dizdar predava na doktorskem študiju Arheologije na Oddelku za arheologijo (Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta). Njegovo znanstveno delovanje je usmerjeno na raziskovanje železne dobe v južni Panoniji, predvsem procesom latenizacije in keltizacije ter analizam protozgodovinskih identitet v medrečju Drave, Save in Donave. Ukvarja se s preučevanjem infrastruktur naselbin, pogrebnih ritualov in družbenih struktur, zlasti pa z analizami materialne kulture.

Raziskovalca bosta govorila o:

•             Začetku železne dobe na jugu Karpatske kotline in

•             Poznem latenu (Lt D1) na jugu Karpatske kotline.

Predavanji bosta izvedeni v hrvaškem jeziku in bosta potekali v okviru predmeta Arheologija kovinskih obdobij, bilateralnega projekta Različnost v enotnosti in UNESCO Katedre v predavalnici Maestral 2 (UP FHŠ) in na daljavo prek Zooma (Meeting ID: 810 4953 7194, Passcode: 016764).

Več o predavanjih in predavateljih si lahko preberete na tej povezavi.