Kot je pojasnil Viduka, se mu je ideja o dnevu Triglava porodila ob letošnji 130. obletnici postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava. "Presenečen sem bil, da Slovenci nimamo praznika, ki bi slavil Triglav, ki ga imamo v grbu, naši zavesti in srcu," je izpostavil.

Pobudo za razglasitev novega praznika, ki naj sicer ne bi bil dela prost dan, je najprej poslal predsednici republike Nataši Pirc Musar in nato še poslanskim skupinam. Kot je povedal, ni prejel nobenega negativnega odgovora, temveč pobudo vsi podpirajo, česar je zelo vesel.

Postopek za razglasitev novega zakona bi najlažje izpeljali, če bi ga začeli poslanci, vendar pa mora biti to po njegovi oceni državljanska pobuda. "Triglav ne more biti politična zgodba, ne deli na levo in desno, na zgodovino in prihodnost ampak absolutno povezuje narod," je poudaril.

Po vložitvi pobude bo v kratkem steklo zbiranje najmanj 5000 podpisov državljanov, koliko je potrebnih za vložitev zakonskega predloga. Za zbiranje podpisov bodo imeli 60 dni časa, Viduka pa je prepričan, da pri tem ne bi smeli imeti težav, saj vsi Slovenci čutijo Triglav. Podpise bodo zbirali tako pri upravnih enotah kot prek digitalnih certifikatov, je napovedal.

Sam zakonski predlog, s katerim bi dopolnili zakon o praznikih in dela prostih dnevih, je že pripravljen in bo po zbranih podpisih lahko šel v parlamentarno proceduro. Viduka upa, da bo postopek končan še pred državnozborskimi volitvami in da bi dan Triglava lahko praznovali že prihodnje leto.

Praznik bi v različnih delih Slovenije lahko zaznamovali različno. Triglav s svojim simbolnim pomenom namreč ponuja vrsto interpretacij in se lahko dotika vsega od kulture in zgodovine prek pohodništva in športa do okoljevarstva.

Viduka je prepričan, da bi se v prazniku našel vsak Slovenec. Triglav namreč ni le gora, temveč je simbol slovenstva, odpora, svobode, pripadnosti in narodove identitete. Praznik bi utrjeval narodno zavest, spoštovanje gora in narave ter spodbujal trajnostni turizem in osveščanje o varovanju Triglavskega narodnega parka.