Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko poudarjajo, da ne gre za splošno subvencioniranje goriva, temveč za začasno in ciljno pomoč dejavnostim, ki jih visoke cene najbolj prizadenejo. S tem želijo preprečiti, da bi se višji stroški prevoza in proizvodnje v celoti prenesli v cene hrane in drugega blaga.

Država bi krila do 70 odstotkov dodatnega stroška

Za cestne prevoznike blaga in potnikov, z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa, predlog predvideva kritje največ 70 odstotkov dodatnega stroška dizelskega goriva nad določeno referenčno ceno.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je pojasnil, da je trenutna borzna cena nafte za avtoprevoznike 1,03 evra, v zakonu pa je predlagana meja 0,75 evra, ki jo bo vlada lahko spreminjala. Država bi pomagala pri strošku nad to mejo.

Pomoč bo vezana na dejansko prevožene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in kupljeno gorivo. Za upravičeno porabo jo bo mogoče uveljavljati tudi za nazaj od 4. junija.

Poseben ukrep je predviden za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer se bo upravičena količina goriva določala glede na kupljeno gorivo, obdelovane površine in normirano porabo.

150 evrov za posamezno pnevmatiko

Tretji ukrep predvideva subvencije za nakup in namestitev energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik razreda A ali B kategorij C1 in C2.

Subvencija naj bi znašala 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za ukrep pa je predvidenih pet milijonov evrov. Sredstva bodo na voljo do porabe, vloge pa bodo obravnavali po vrstnem redu prispetja.

Za izvajanje ukrepov bo skrbel Borzenov center za podpore. Če bi morala država celotno shemo pomoči izvajati vse leto, bi po Vrtovčevih besedah zanjo potrebovala približno 30 milijonov evrov.

Kaj pa pomoč prebivalcem zaradi visokih cen goriv? Vrtovec je dejal, da vlada še čaka odgovor iz Bruslja glede možnosti znižanja trošarin.