Sušo v teh dneh najbolj občutijo čebulnice vseh vrst in krompir. "Tisti, ki imajo možnost namakanja, so to storili, pri vseh ostalih pa je velik problem. Čebulnice bi zdaj potrebovale vodo za formiranje debeline glavic in če vode ni, grozi, da bo pridelek izredno droben," pojasnjuje Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi (KZ) Agraria Koper.

Enako velja za krompir, ki ga je potrebno sedaj dobro namočiti, da se izognemu drobnemu in slabemu pridelku.

Patricija Pirnat

Drugi problem v Istri je zemlja, ki je izredno suha, kepasta glinena ilovica. Kmetje jo morajo dobro zaliti, preden jo začnejo pripravljati za obdelovanje. "To je zdaj velik izziv. Veliko profesionalnih pridelovalcev plodovk, kot so paprike, paradižnik, bučke, … uporablja zastirne folije. Te niso uporabne samo za to, da preprečijo rast plevela, ampak tudi zadržijo vlago v tleh. Ker vsak dan piha, so težave s polaganjem teh folij," razlaga Pirnatova, ki upa, da v prihodnjih dneh dodatno ne zagodejo še morebitne nizke temperature.

Suša naj bi se že poznala tudi na oljkah, v vinogradništvu in sadjarstvu, ki ga je v preteklih dneh dodatno prizadela pozeba po celotni Obali.

Pirnatova opaža, da so ljudje letos postali bolj samooskrbni, kar deloma pripisuje omejevanju gibanja zaradi koronavirusa. V trgovinah Agrarie se je občutno povečala prodaja tako sadik kot semen.

"A tudi vrtičkarji naj poskrbijo za primerno namakanje. Če je zemlja presuha, semena odnesejo mravlje. Tako fižol in grah ne moreta pokukati iz zemlje. Poleg zastirnih folij, ki bodo zadržale vlago v tleh, naj poskrbijo za primerno namakanje. Kapljični sistem namakanja je zelo učinkovit in z njim privarčujemo veliko vode. Če bodo čakali dež, s pridelkom ne bo nič. Zemljo je potrebno rahljati in zalivati," opozarja Pirnatova.

Pri prvem dežju svetuje, da nemudoma poskrbijo za varstvo pred boleznimi in škodljivci. Kot dodaja, bo ob prvih padavinah njihov naval velik.  

Kdaj lahko v Primorju pričakujemo padavine?

Za konec tedna oziroma za soboto so napovedane plohe v notranjosti države, na Obali pa jih najverjetneje ne bomo deležni. Nekateri vremenski portali sicer napovedujejo nekaj padavin za prihodnji teden, od srede dalje tudi v Primorju.

"Vprašanje, koliko jih bo. Nekaj možnosti je, ne pa prav zanesljivo veliko. V spomladanskem času je značilna labilnost ozračja. Morje je hladno in stabilizira ozračje. Tudi vlage ne izhlapeva toliko kot v jesenskem času, ko je morje toplo in se zato ne more nabrati v zraku," pravi prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Andrej Velkavrh. Kot še dodaja, je za bolj zanesljive napovedi vremena potrebno še kakšen dan počakati. Bo pa veter jutri ponehal.

Zadnje večje količine padavin so padle decembra lani, ko je bila količina padavin povsod po državi nekoliko nad povprečjem. Nato je sledilo sušno obdobje, vstop v pomlad je bil izredno suh. Tista krajša obdobja, ko je dež padal, niso zapolnile "talnega lončka", je razmere opisala vodja oddelka za agrometeorologijo na Arsu Andreja Sušnik.

Padavin je bilo od začetka letošnjega leta povsod po Sloveniji manj kot običajno. Najslabše stanje je prav na obalnem območju in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je do 12. aprila letos padla samo ena tretjina običajne količine padavin.

Vsa vegetacija nujno potrebuje vodo, se pa pomanjkanje padavin trenutno najbolj opazi pri travinju, pravi Sušnikova. Travna ruša je porjavela, ponekod so že vidne razpoke v talnem sloju. Pričakovati je okrnjeno rast trave in slabšo prvo košnjo.

V Sloveniji je opazna sprememba "osebne izkaznice suše", je še izpostavila agrometeorologinja. Kot alpska dežela je imela v preteklosti spomladanske viške zaloge vode, ker se je topil sneg, tudi zime so bile hladne. Zdaj pa imamo zgodnjo pomlad, že zgodaj tudi višje temperature in če se vegetacijska sezona začne s pomanjkanjem padavin, nastopi spomladanska suša. "To smo imeli v zadnjih letih kar nekajkrat," je dejala Sušnikova. Podobno opažajo v celotnem alpskem prostoru.