Slavnostna govornica na proslavi v Vrbi, predavateljica in nekdanja vodja protokola, Ksenija Benedetti je povedala, da je kultura namesto kot temelj prepogosto razumljena kot dodatek, kot nekaj, kar se da skrčiti, optimizirati in racionalizirati. Oblastnikom je všeč, dokler je tiha, prilagodljiva, nezahtevna, hvaležna in poceni, idealno taka, da se sama financira, sama cenzurira in se ob praznikih disciplinirano pojavi tam, kjer ji je odmerjen prostor.

A kultura ni hvaležna in ni poslušna, je poudarila Benedetti ter nadaljevala: "Prav tako ni njega naloga, da pomirja, temveč da vztraja, preizprašuje in opozarja, da je neprijetna, kadar je to treba, da je vest, trn in opomin, da je nadležno vprašanje, ki ne utihne, da je ogledalo, v katerem včasih odkrijemo, da kakšen cesar ni le brez oblačil, ampak tudi brez vsebine, da je prostor, kjer se ne dela, da je vse v redu, če ni, kjer pogledamo vase in si nismo vedno všeč. Prav zato je nujna."

Na praznik je po tradiciji potekal tudi recital Prešernovih pesmi, ki je z interpretacijami dramskih igralcev pred pesnikov spomenik na Tromostovju znova privabil več obiskovalcev. Kot vsako leto ga je leto odprla Prešernova Zdravljica, v Ljubljani v interpretaciji dramske igralke Marijane Brecelj, po vzoru zadnjih let pa je potekal še v Novi Gorici in Mariboru.

Njegov pobudnik Aleš Jan je ob tem spomnil na začetke te prireditve pred 40. leti, ko je pomenila tudi neke vrste upor proti ideji jugoslovanskih skupnih jeder na področju kulture in izobraževanja. Tedaj je recital podprla tudi politika, danes pa je po njegovi oceni še vedno potrebno zavedanje, da kultura sama po sebi predstavlja temelj slovenske identitete in slovenskega jezika, s tem pa temelj državnosti.

Gorenjska prestolnica se je prav tako po tradiciji znova preoblekla v podobo iz 19. stoletja, ko je v Kranju živel pesnik Prešeren. Letošnji Prešernov smenj je na 19 prizoriščih ponudil okoli 60 dogodkov, ki so vključevali več kot 700 nastopajočih in sodelujočih. Obiskovalci - v mestu so jih pričakovali okrog 20.000 obiskovalcev - so se lahko sprehodili med več kot stotimi stojnicami z izdelki rokodelcev, umetnikov in prehranskih ponudnikov.

S poslanicami so se ob prazniku oglasili tudi najvišji predstavniki države. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v njej med drugim izpostavila, da je človečnost moralna naloga našega časa, prav kultura pa uči, da človečnost ni samoumevna, temveč jo je treba vedno znova graditi z dialogom, solidarnostjo, spoštovanjem različnosti in zavračanjem nasilja. Skrb za kulturo je po njeni oceni hkrati skrb za družbo kot celoto ter vlaganje v prihodnost in kritično razmišljujoče posameznike.

Po oceni predsednika vlade Roberta Goloba Prešernova dediščina ter dediščina številnih ustvarjalk in ustvarjalcev pred in za njim uči, da kultura odpira prostor svobode, kritičnega mišljenja in dialoga. Kultura nas povezuje in hkrati spodbuja, da razmišljamo, dvomimo in rastemo kot posamezniki in kot skupnost. Kultura ni privilegij, temveč skupna dobrina, naloga države pa, da jo varuje in razvija ter zagotavlja, da ostaja dostopna vsem, je zapisal v poslanici.

Podobno je tudi pristojna ministrica Asta Vrečko opozorila, da je kultura temelj družbe in da ji je potrebno nameniti pozornost vse leto, tistim, ki jo ustvarjajo, pa zagotoviti dostojne pogoje za delo in plačilo. Po njenih besedah je tudi prostor solidarnosti, domišljije in dialoga ter krepi tako duševno zdravje kot demokracijo. Kultura je skupno dobro in "zato je naša odgovornost, da jo varujemo, razvijamo in omogočamo vsem", je izpostavila.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je v poslanici ocenila, da kultura in umetnost nista samoumevni in da njuno pravo vrednost pogosto prepoznamo šele takrat, ko ju začne primanjkovati. "Kultura ni le okras družbe, temveč njena moralna in duhovna hrbtenica - prostor, kjer se ohranjajo resnice srca, ki jih razum sam ne zmore ubesediti," je zapisala v poslanici.

Slovesno je bilo tudi na predvečer, na podelitvi nagrad. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta na državni proslavi na predvečer praznika v Cankarjevem domu (CD) prejela plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli scenaristka in režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, direktor fotografije in režiser Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik ter dramska igralka Tina Vrbnjak.