Za boljše počutje pomembna realna pričakovanja in hvaležnost

Ni nujno, da bodo prazniki takšni, kot si jih želite ali pričakujete. Zato prebivalcem svetujejo, naj imajo realna pričakovanja in sprejmejo situacijo takšno, kot je. Tistim, ki se s svojci ali prijatelji letos ne bodo mogli obiskati, priporočajo, da stike ohranijo s pomočjo klica ali pošte.

Spomnili so tudi na hvaležnost za tisto, kar imamo, ter prijaznost do sebe in drugih. Prebivalcem predlagajo, naj poiščejo pozitivne stvari v vsakem dnevu.

Priporočajo pa tudi, naj si prebivalci poiščejo družbo, če je nimajo. Svetujejo, naj pokličejo bližnje ali pa koga, ki je osamljen, naj napišejo pismo ali voščilnico. Poiščejo lahko tudi družabne skupnosti ali dogodke, ki se izvajajo prek interneta. Sodelujejo lahko tudi v prostovoljskih aktivnostih, ki so dober način za popestritev dneva in spoznavanje ljudi.

Poskrbeti je treba tudi za lastno zdravje

Svetujejo tudi, naj prebivalci ne opustijo zdravih navad. Prenajedanje in pomanjkanje zadostnih telesnih aktivnosti dolgoročno pripomore k simptomom stresa in slabega počutja. Pozvali so, naj se izogibajo tobaku in alkoholu.

Prebivalcem priporočajo tudi, da poskrbijo za dovolj spanja in primerno fizično aktivnost. V dan naj vključijo vsaj uro gibanja. Svetujejo tudi vaje za sproščanje.

Treba pa si je vzeti tudi čas za ustvarjalnost. "Vzemimo si čas zase. Poiščimo aktivnosti, ki nas veselijo in krepijo našo ustvarjalnost. Če si vzamemo nekaj trenutkov zase, bomo lahko hitreje kos vsem obremenitvam, ki nam jih vsak dan prinese," so priporočili.

Prazniki so priložnost za pomoč bližnjim

V odnosu z bližnjimi se je dobro opremiti s potrpežljivostjo. Na NIJZ predlagajo prebivalcem, da poskusijo sprejeti družinske člane in prijatelje takšne, kot so, kar ne pomeni, da se je treba z njimi strinjati. Poudarili so, da smo v tem času vsi lahko v stiski ali pod stresom.

Svetujejo, naj si prebivalci priznajo svoje občutke in o njih spregovorijo. Normalno je, če se kdaj počutimo jezne, žalostne, tesnobne, zaskrbljene, a je treba to izraziti na primeren način, so poudarili.

Decembrski prazniki so priložnost, da si stojimo ob strani in si pomagamo. "Zavedajmo se, da je občutek osamljenosti za marsikoga v teh dneh lahko zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen," so poudarili.

Če pa se znajdejo v stiski sami ali kdo od bližnjih, pa naj poiščejo pomoč. "To, da poiščemo pomoč ni znak šibkosti ali poraza, temveč znak skrbi zase," so izpostavili.

Kje je mogoče najti strokovno pomoč?

Psihološko podporo ob epidemiji covida-19 in razbremenilne pogovore 24 ur na dan nudijo svetovalci na brezplačni telefonski številki 080 51 00.

Otrokom in mladostnikom je na številki 116 111 na voljo TOM telefon. Svetovalci so na voljo vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen.

Ženske in otroci, ki so žrtve nasilja, se lahko po pomoč obrnejo tudi na Društvo SOS. Klice sprejemajo vsak delovnik od 9. do 15. ure na številki 031 699 333. Klic vam lahko tudi vrnejo, tako da z njim nimate stroškov. Nudijo pa tudi pogovor s psihoterapevtko. Med 12. in 18. uro so dosegljivi tudi na 080 11 55. Dosegljivi so tudi po elektronski pošti, ki jo sprejemajo na naslov drustvo-sos@drustvo-sos.si. Obe varni hiši delujeta tudi med epidemijo ter sprejemajo ženske in otroke, ki so žrtve nasilja.

Žrtvam nasilja v družini ali v intimnopartnerskem odnosu pomaga tudi Društvo za nenasilno komunikacijo. Za telefonsko svetovanje jih je mogoče poklicati vsak dan od 8. do 16. ure na 031 770 120 in 031 546 098.

Ljudem, ki se soočajo s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju, pa razbremenilne pogovore nudi Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic. Podporo žalujočim nudijo na telefonski številki 051 419 558, spremljanje umirajočih pa na številki 051 426 578. Več kontaktov je na voljo tudi na spletni strani NIJZ.