Korenine prvomajskega praznika segajo v leto 1886, ko so delavci v Chicagu zahtevali osemurni delavnik in se uprli nevzdržnim delovnim pogojem. Njihov boj, ki se je končal tragično s smrtnimi žrtvami, je postal svetovni simbol delavske solidarnosti. Tudi v Sloveniji ima praznovanje prvega maja dolgoletno tradicijo – od budnic do večernih kresovanj, toda sodobni tempo življenja, spremembe v naravi dela in spreminjajoče se vrednote vse bolj zastavljajo vprašanje: je prvi maj danes še vedno živ simbol delavskega boja? O akutalnih vprašanjih položaja delavcev danes smo se pogovarjali z Damjanom Volfom, generalnim sekretarjem Obalne sindikalne organizacije KS 90.

Kako delavci in sindikati danes doživljate praznik dela? Včasih se zdi, da veliko ljudi prvi maj dojema predvsem kot priložnost za podaljšan vikend in dopust, manj pa kot spomin na delavski boj in pravice.

"Smo v času, ko se namesto, da bi se zagotavljalo mir, vedno znova iščejo razlogi za nove konflikte, ki neposredno ali posredno vplivajo tudi na prerazporeditev finančnih sredstev držav in s tem tudi ogrožanje že pridobljenih delavskih pravic. To je čas, ko bi se morali delavci zavedati, da nobena delavska pravica ni podarjena, ampak priborjena. Zato je ključno, da se to zavedajo tudi mladi, ki vstopajo na trg dela in so bili v preteklosti skozi vzgojo pogosto preveč usmerjeni v individualizem, premalo pa v kolektivizem. Posameznik bi se moral vprašati, ne, kaj mu družba nudi, ampak kaj lahko on da družbi.

Praznik dela ni pomemben samo zaradi dveh prostih dni, ki jih ima Slovenija kot ena redkih evropskih držav, temveč predvsem zato, da ohranimo delavsko dostojanstvo in ga nadgradimo v prihodnosti. Zelo pomembno je razumeti, da pravice niso samoumevne in da niso večne. Sistem, ki nam je leta 1991 bil vsiljen in v ospredje namesto malega človeka daje plemenitenje kapitala tudi za nizko ceno dela in z ogrožanjem varnosti ter zdravja delavcev, je kot ogenj, ki za sabo pušča brutalno opustošenje in izkoriščanje, razen če ga ne omejimo. Omejimo pa ga lahko s svojo lastno aktivnostjo in z združevanjem v interesne delavske organizacije," opozarja Volf in dodaja: 

"Delodajalci so močnejša stran, zato bi se morali delavci zavedati, da je sodno varstvo delavskih pravic zamudno in drago. Ključno je, da sindikati delujejo preventivno, še preden pride do kršitev."

Kakšne so trenutno največje težave, s katerimi se soočajo delavci na Obali, in kako jih sindikati naslavljate?

"Ko govorimo o slovenski Istri, smo tu soočeni z močno delovno intenzivnimi panogami; govorimo o gostinstvu in turizmu in logistiki – torej s sektorji, kjer delo poteka 24 ur na dan, 365 dni v letu. Zato je tukaj veliko več kršitev delovno pravne zakonodaje, nedostojnega plačila in tudi izkoriščanja. Osnovna težava je v tem, da so v teh panogah najslabše plačana delovna mesta, ki se opravljajo v zelo dvomljivih, nevarnih in nezdravih delovnih pogojih. To pomeni, da imamo sramotno nizke osnovne plače, ki se potem popravljajo z raznimi dodatki.

Ko pa delavec zboli ali se začne zavedati svojih osnovnih pravic, pade na preživetje iz meseca v mesec in v revščino. In prišli smo tako daleč, da je vse več delavcev, ki ne morejo najeti niti bančnega posojila, da bi lahko vlagali v svojo lastno boljšo prihodnost. Tukaj je apel politiki, ne gospodarstvenikom – ti zgolj izkoriščajo neodzivnost, predvsem pa pasivnost politike, saj moramo tukaj odpreti zelo pomembno področje osnovnih plač. Vrednotenje poklicev v naši državi je sramotno," poudarja Volf.  

V času, ko se delovni pogoji in oblike dela korenito spreminjajo, na primer delo na daljavo, prekarne zaposlitve in podobno,  obstajajo nove skupine delavcev in mlajše generacije, ki se soočajo z nekaterimi posebnimi težavami, ki morda prej niso obstajale. Ali sindikalne aktivnosti vključujejo tudi te skupine?

"Moramo se zavedati, da je kapitalizem ali neoliberalizem, o katerem govorimo zadnjih 20 let tudi v naši lepi državi, takšen, da ustvarja umetne krize, kjer se državna srebrnina preliva v zasebne roke. Tu je bil dober primer bančna kriza, ki so jo ravno delodajalci s svojim hazardiranjem povzročili, in smo potem slovenski davkoplačevalci dokapitalizirali slovenske banke, ki so potem šle v tuje roke. Govorimo tudi o epidemiji, kjer smo spet slovenski davkoplačevalci pomagali preživeti temu sistemu tudi z delom na daljavo.

In ravno delo na daljavo je tudi eden tistih segmentov, kjer je sistem dobil možnost, kako oslabiti delavsko moč. Ko govorimo o raznih atipičnih oblikah zaposlovanja, je vedno posameznik tisti, ki se sooča s sistemom, in tukaj je njegova uspešnost blizu nič. Zato je pomembno, da jasno povemo, da zahtevamo, da vsak delavec lahko skozi svojo zaposlitev dostojno preživi, ne pa to, kar se dogaja sedaj, da je ravno v zadnjih dveh letih število revnih daleč najbolj naraslo med slovenskim delavstvom in da se soočamo s tem, da vedno več delavstva ne dobiva plačila za svoje delo, ki bi mu omogočala dostojno preživljanje svojega prostega časa."

V zadnjem času prihajajo tudi v večjem številu delavci iz azijskih držav, kar prinaša povsem spremenjene razmere na trgu dela. Kaj to pomeni za sindikate?

"Število tujih delavcev se je v zadnjih letih izjemno povečalo, v izraziti rasti je uvoz delovne sile iz Azije. In trenutno smo pri tem, da je vsak šesti aktivni delavec v Republiki Sloveniji tujec. Ponovno se soočamo s prelahkim popuščanjem kapitalu tudi s pomočjo politike, ki se mora zavedati, da je le podaljšana roka davkoplačevalcev, delavstva. V Sloveniji moramo končno začeti govoriti o tem, zakaj potrebujemo hiperproizvodnjo, zakaj seveda moramo vedno ustvarjati več in več, in s tem omogočiti, da je kapital vsako leto bolj nagrajen z rekordnimi dobički. Namesto da bi del finančne pogače, ki jo ustvarijo delavci s svojimi pridnimi rokami, delili tudi v kontekstu boljšega plačila za opravljeno delo skozi osnovne plače, tudi izboljšanja varnosti delovnega okolja, jim je uspelo z lobiranjem tudi s pomočjo države ubrati bližnjico, ki pomeni uvoz delovne sile, pa ne več iz nam bližnjih držav, ampak tudi iz Azije.

Tu pa ugotavljamo, da se že delajo vzorci trgovine z ljudmi. Delodajalcem je edini interes, da ti delavci čim prej začnejo z delom, čeprav velika večina, ker gre za popolnoma drugačno kulturo, ne obvlada niti angleškega jezika, kaj šele našega jezika, v katerem je vsa delovnopravna zakonodaja. In to so seveda idealne razmere, ko lahko delodajalci izkoriščajo delovno silo do onemoglosti. V Konfederaciji sindikatov smo za enake vatle za vse in integracija v slovensko družbo mora biti celovita, tu ne sme biti nobenega prehitevanja in popuščanja kapitalu".

Ali mlajše generacije drugače dojemajo sindikalni boj?

"Ugotavljamo, da se je po epidemiji trend izrazito spremenil. Generacija, ki prihaja na trg delovne sile, se zelo dobro zaveda, da delodajalci potrebujejo njih in ne obratno, kar je logika delodajalskih združenj. Opažamo tudi večji vpis tistih, ki vstopajo na trg delovne sile, v delojemalska združenja. Med mladimi delavci opažamo večjo osveščenost o potrebi po sindikalnem organiziranju. Epidemija in gospodarske težave so jih opomnile, da sindikati niso preteklost, ampak jamstvo za zaščito pravic," ugotavlja Volf, ki za konec dodaja: "Izjemno potrebno je dati prednost miru namesto iskanju konflikta, dati prednost kolektivizmu namesto individualizmu, in seveda živel prvi maj! Skupaj smo močnejši!"

Osrednje kresovanje v slovenski Istri

Na predvečer praznika dela bo v slovenski Istri ponovno zaživelo praznično vzdušje, ki ga bo zaznamovalo tradicionalno kresovanje na Markovcu v organizaciji Obalne sindikalne organizacije – KS 90. Dogodek, ki je že dolgo del prazničnega utripa ob morju, bo tudi letos združil pohod, glasbo, ogenj in skupnost.

Večer se bo začel ob koprski Taverni, kjer se bodo ob 20. uri zbrali pohodniki z baklami. Skupaj se bodo podali na pot proti Markovcu, kjer jih bo ob Osnovni šoli Antona Ukmarja pričakalo kresišče in s tem osrednje kresovanje v slovenski Istri.

Ob približno 20.45 bodo pohodniki prispeli na prizorišče, kjer jih bo v praznični večer pospremil Pihalni orkester Marezige. Sledil bo nagovor predsednika KS 90 Slovenije, Damjana Volfa, nato pa še slovesni vrhunec večera – prižig kresa, ki bo simbolično in toplo osvetlil noč.

Tradicionalnega praznovanja prvega maja na Socerbu letos ne bo.