Če ste nenehno obdani z drugimi ljudmi in ne znate biti sami, se lahko hitro zgodi, da se začnete zanašati na druge in gledate zgolj na to, kaj si mislijo drugi, tako pa se lahko tudi zelo hitro izgubite v množici. Iskanje časa za samoto ima številne prednosti, kot so osebno raziskovanje, ustvarjalnost in energija. Udobje pri lastnem ustvarjanju, iskanju in preživljanju časa v osami vam lahko da čas in svobodo za resnično raziskovanje lastnih strasti brez vmešavanja drugih. To je lahko način, da preizkusite nove stvari, raziskujete teme, ki vas navdušujejo, pridobite znanje in celo vadite nove metode izražanja.

Če dovolj časa namenjate samoti in preživljanju kakovostnega časa v osami, lahko te stvari raziščete brez pritiskov in sodb drugih. Imeti čas zase je ključnega pomena za rast in osebni razvoj. Namesto da bi skrbeli za potrebe, interese in mnenja drugih, se lahko osredotočite nase. Tukaj ne gre za individualizem in egoizem.

Strokovnjaki z razlogom pravijo, da lahko samo človek, ki pozna samega sebe, pozna tudi druge ljudi in sodeluje z njimi. Hkrati pa tudi ne govorimo o osamljenosti, temveč o samoti, ki se od prve zelo razlikuje. Raziskave kažejo, da lahko samota povzroči spremembe v možganih, ki spodbujajo ustvarjalni proces. Študija je pokazala, da so ljudje, ki se namerno umikajo, da bi preživeli čas v osami, zelo ustvarjalni. V študiji iz leta 2020, objavljeni v reviji Nature Communications, so raziskovalci ugotovili, da je (namerna) socialna izolacija pri ljudeh povzročila povečano aktivnost v nevronskih vezjih, povezanih z domišljijo. Ko ljudem primanjkuje socialne stimulacije, možgani povečujejo svojo ustvarjalno mrežo, da pomagajo zapolniti praznino.

Druga študija je pokazala, da se ljudje zelo bojimo samote. Raziskovalci so ugotovili, da bi si nekateri ljudje raje privoščili boleče električne šoke, kot da bi si dovolili, da sedijo sami s sabo in svojimi mislimi. Razlogi za to, da se ljudje bojijo samote in lastnih misli, so lahko naslednji:

– nekateri niso navajeni biti sami, ker so navajeni biti nenehno v bližini drugih ljudi. Zaradi nenadne odsotnosti socialne stimulacije se lahko počutijo ločene ali izključene.

– v drugih primerih je lahko za človeka samota boleča, ker se oseba ni zmožna 'soočiti' sama s sabo. Ljudem bi lahko ta introspekcija povzročila težave ali pa bi se zapletli v premišljevanje in zaskrbljenost.

– stigma, da je osamljenost nekaj slabega, lahko igra vlogo pri oblikovanju odnosa do samote.

Profesorica trženja in raziskovalka Rebecca Ratner z Univerze v Marylandu je ugotovila, da se ljudje pogosto izogibajo stvarem, v katerih uživajo, če jih morajo opravljati sami. To še posebej velja, če gre za dejavnost, ki jo lahko opazujejo pri drugih, npr. večerjo ali obisk kinematografov. Ratnerjeva pravi, da "ko ljudje počnejo stvari sami, uživajo bolj, kot bi pričakovali. Ljudje precenjujejo prednosti bivanja z nekom drugim," piše Verywell Mind.

Pomembno je tudi omeniti, da lahko vidiki vaše osebnosti in individualne želje igrajo vlogo pri določanju, koliko časa potrebujete v osami in kako koristna je za vas. Ekstravertirani ljudje se denimo počutijo bistveno bolj poživljene ob družbenih izkušnjah, zato je osamljenost zanje veliko zahtevnejša. Introvertni ljudje pa večino energije pridobivajo ravno v samoti, medtem ko jih družbene situacije velikokrat močno utrudijo. A naj vas to ne zavede v prepričanje, da kot ekstravertirani posamezniki ne morete uživati sami s sabo.

Socialni psiholog Thuy-vy Thi Nguyen je v svoji študiji ugotovil, da se introvertirani in ekstravertirani ljudje v resnici ne razlikujejo po užitku, ki ga občutijo v samoti. V nasprotju s splošnim prepričanjem niso introvertirani v samoti uživali nič bolj in nič manj kot ekstravertirani. "Naše ugotovitve kažejo, da se bodo posamezniki, ki ostanejo zvesti svojim izbiram in prepričanjem, verjetneje zanimali za preživljanje časa s samim sabo in videli lastno vrednost, in to kljub svoji nagnjenosti k socialnosti ali negotovosti okoli drugih ljudi," pojasnjujejo avtorji.

Še pred zdravstveno pandemijo so strokovnjaki opozarjali na epidemijo osamljenosti, ki je ogrozila zdravje ljudi vseh starosti. Raziskave kažejo, da ljudje danes doživljajo več osamljenosti kot v preteklosti. Obstaja veliko dokazov, ki kažejo, da ima lahko osamljenost uničujoče posledice za zdravje. Povezujejo jo s povišanim krvnim tlakom, pospešenim upadom kognitivnih sposobnosti, socialno tesnobo in povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Osamljenost je povezana tudi s številnimi negativnimi posledicami za zdravje, vključno z večjim tveganjem za depresijo, tesnobo, debelost, visok krvni tlak in zgodnjo smrt.

A še enkrat poudarjamo – samota in osamljenost nista isto. Samota ne pomeni nujno osamljenosti. Slednjo navadno zaznamujejo negativni občutki, medtem ko je samota največkrat povezana z iskanjem svobode, navdiha in ustvarjalnosti, navsezadnje pa tudi z iskanjem samega sebe.

Če razmišljate o tem, da bi nekaj časa preživeli sami, je pomembno, da to storite tako, da bo koristno za vaše psihično počutje. Biti sam je najkoristneje, če je prostovoljno. Pomembno je tudi, da imate občutek, da se lahko kadar koli vrnete v družbo. Ugotovite, kdaj želite nekaj časa preživeti sami. Načrtujte ta čas, vnesite ga v svoj urnik in poskrbite, da bodo drugi ljudje vedeli, da vas v tem času ne  smejo motiti.

Prizadevajte si odpraviti motnje, zlasti tiste, ki vas vabijo v družbene situacije. Osredotočiti se morate na lastne misli in interese in ne na to, kar počnejo drugi ljudje. Ne obstaja 'prava' količina 'pravega' samostojnega preživljanja časa. Vsak ima svojo definicijo in tudi količino, ki jo potrebuje. Vsaka oseba ima različne potrebe po samoti in po socialni interakciji, zato poskusite vzpostaviti lastno ravnovesje med obema.