Dr. Miloš Šenčur

Slovenija namerava, vsaj tako piše v ustavi, regionalizirati in s tem decentralizirati državo tudi z vmesno ravnjo oblasti, z vzpostavitvijo regij oziroma pokrajin. "Čeprav mnogi menijo, da bi to pomenilo dodatno birokratizacijo in zaposlovanje, dejansko temu ni tako, če bi zadeve izpeljali kot je treba. Določene pristojnosti in odgovornosti bi na regije prenesla država, določene pa občine. Seveda, v Sloveniji se lahko zgodi tudi, da bi regije ustanovili in bi bile samo strošek, če bi bile same sebi namen," pojasnjuje strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Miloš Šenčur.

Koliko moči odmeriti regijam?

Vprašanje, ki se pri tem poraja je, kako močna naj bo regija, se pravi, koliko pristojnosti bi ji odmerili. "Če bi jih ustanovili samo zato, da rečemo, da jih imamo, bi bilo neumno. Seveda se regiji lahko da veliko moči, a centralne oblasti se temu raje izmikajo, saj to lahko postanejo že nekakšne federacije s težnjami po odcepitvi." To pomeni, da je regija samostojna pri sprejemanju zakonodaje in njenemu izvajanju, prav tako pri davčni politiki, z državo deli praktično le ustavo, zunanjo politiko in vojsko. Tako daleč se Slovenije zagotovo ne bo spustila, vendar določene pristojnosti potrebuje.

Predvsem gre tu za okoljsko odločanje in planiranje, delno sprejetje davčne politike, kar pomeni, da del davka pobranega v regiji ostane neposredno v njej, možni so tudi regijski zakoni, ki nekoliko odstopajo od državnih, čeprav so ti še vedno temelj. Kaj bi z regionalizacijo pridobila Obala?

Predvsem bi se vitalni projekti lahko hitreje izpeljali, postopki bi bili krajši. Konkretni primeri so dolgovezenje pri izgradnji drugega tira, čakanje na državni prostorski načrt pri širitiv letališča v Portorožu, izgradnja golf igrišča v Sečovljah in še kopica drugih manjših projektov, ki se sedaj stagnirajo ali sploh niso bili zagnani zaradi počasnih državnih birokratsko-odločevalskih mlinov. 

Koliko regij naj ima Slovenija?

Regije prinašajo številne prednosti

Združenje v regijo bi pomenilo tudi večjo ekonomijo obsega in ne le država, tudi občine bi morale svoje pristojnosti prenesti nanjo, kar večini županov sicer ne diši. Pa vendar bi za občane in njihove denarnice bila to velika prednost. Skupne komunalne in redarske službe, s katerimi bi upravljala regija, bi bile bistveno cenejše, prostorsko planiranje bi bilo lažje tudi za občine, ko bi imelo rdečo nit. "Bilo bi manj vrtičkarstva. Slovenija ima že tako poplavo občin, teh je absolutno preveč in regije bi vsaj delno rešile zadrego, ko sedaj praktično vsaka občina vodi svojo politiko na širši ravni in zato ni neke enotne strategije."

Če se obrnemo preko meja Slovenije, ugotovimo, da imata tako Hrvaška kot tudi Italija bolj razdelan sistem lokalne samouprave. Župan Istre Valter Flego je nedavno za Regional povedal, da regija Istri omogoča hitrejši razvoj kot ostalemu delu Hrvaške, čeprav sami še vedno zahtevajo več pristojnosti. "Ne bojimo se odgovornosti. Več denarja mora ostati v Istri, sedaj na 10 kun davka še vedno pošiljamo 90 odstotkov v Zagreb. To pomeni, da smo preveč centralizirani. Moramo dobiti večje pristojnosti, ker tukaj v Istri najbolje vemo, kako se moramo razvijati in kaj je dobro za nas," je dejal Flego, ki meni, da bi bilo sodelovanje v Istri še bistveno lažje, če bi Slovenija imela regije.

Valter Flego

Težave, ki onemogočajo nastanek regij

Argumentov, zakaj regij najbrž ne bomo dobili kmalu, je več. Največji je strah županov, da se bo njihova moč zmanjšala, maneverski prostor za politične mahinacije pa bistveno zmanjšal, je še prepričan Šenčur. Veliko je dilem tudi o tem, koliko pokrajn oziroma regij Slovenija potrebuje. Nekateri strokovnjaki pravijo štiri, drugi od šest do osem. Tudi uradna Ljubljana ni najbolj navdušena nad projektom, saj to pomeni decentralizacijo države in bistveno manjši vpliv na območja izven prestolnice, po drugi strani bi v nekaterih regijah lahko prišlo do hitrega razvoja, pri drugih do stagnacije, kar bi še dodatno povečalo razlike znotraj države. Določena pa ni niti sama struktura regije – ali bi izvršno funkcija nekakšnega predsednika volili posredno, ali neposredno, kako bi sestavili izvršni svet, itd …