Koliko študentov ima univerza na letni ravni v povprečju?

Trenutno imamo okoli 600 študentov, število od študijskega leta 2021/22, ko je bilo najnižje, počasi, a vztrajno raste za približno 10 % letno.

Iz katerih držav prihajajo?

Okoli dve tretjini študentov prihaja iz tujine. Od teh večina iz držav Zahodnega Balkana, s katerimi imamo podpisane meddržavne sporazume o sodelovanju na področju visokega šolstva (torej študentke in študenti iz teh držav ne plačujejo šolnine).

Katere programe ponujate?

Sedem programov 1. stopnje (dodiplomski), osem programov druge stopnje (magistrski) in osem doktorskih študijskih programov. Spisek je preprosto dosegljiv na naši spletni strani oz. naštet spodaj. 

Kateri programi potekajo v Novi Gorici, kateri v Ajdovščini in kateri v Vipavi?

V Novi Gorici imamo Fakulteto za humanistiko (FH) in Akademijo umetnosti (AU) ter Fakulteto za podiplomski študij (FPŠ). Tam imamo programe: Digitalne umetnosti in prakse (AU, 1. stopnja); Jezik in literatura v digitalnem svetu (FH, 1. stopnja); Kulturna zgodovina (FH, 1. stopnja); Humanistični študiji (FH, 2. stopnja); Medijske umetnosti inj prakse (AU, 2. stopnja); Fizika (FPŠ, 3. stopnja); Humanistika (FPŠ, 3. stopnja); Kognitivne znanosti jezika (FPŠ, 3. stopnja); Krasoslovje (FPŠ, 3. stopnja); Materiali (FPŠ, 3. stopnja); Molekularna genetika in biologija (FPŠ, 3. stopnja); Študij kulturne dediščine (FPŠ, 3. stopnja) in Znanosti o okolju (FPŠ, 3. stopnja). 

V Ajdovščini imamo Fakulteto za naravoslovje (FN) s programi: Fizika in astrofizika (FN, 1. stopnja); Fizika in astrofizika (FN, 2. stopnja) in Znanost o materialih (FN, 2. stopnja).

V Vipavi so Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo (FVV), Poslovno-tehniška fakulteta (PTF) in Fakulteta za znanosti o okolju (FZO), z naslednjimi programi: Gospodarski inženiring (PTF, 1. stopnja); Okolje (FZO, 1. stopnja); Vinogradništvo in vinarstvo (FVV, 1. stopnja); Gospodarski inženiring (PTF, 2. stopnja); Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja (PTF, 2. stopnja); Vinogradništvo in vinarstvo (FVV, 2. stopnja) in Okolje (FZO, 2. stopnja).

Po katerem programu je največje povpraševanje?

Po Digitalnih umetnostih in praksah, kjer število interesentov vsaj štirikrat presega število vpisnih mest. Sledita Gospodarski inženiring (1. stopnja) in Vinogradništvo in vinarstvo (1. stopnja).

Ajdovska občina načrtuje postavitev raziskovalnega parka Biotehnopolis. Se bo vanj vključila tudi vaša univerza? Nedavno ste namreč napovedali, da imate pripravljeno strategijo, po kateri bi večino fakultet preselili v novogoriško občino, raziskovalne in razvojne laboratorije ter centre pa bi preselili v ajdovsko občino. Je ta strategija še vedno aktualna?

Da, strategija je seveda aktualna. V projektu Biotehnopolis je UNG vsekakor aktiven deležnik, tam nameravamo postaviti novo infrastrukturo naših raziskovalno-razvojnih laboratorijev in Fakulteto za podiplomski študij.

Biotehnopolis bo po načrtih obsegal 18 hektarjev, univerza naj bi imela z občino načelni dogovor o odkupu petih hektarjev zemljišč. Je ta dogovor še vedno aktualen?

Da, je. Trenutno smo že odkupili 4,2 hektara zemljišč, ostaja še ena parcela, za katero smo zainteresirani, v približni izmeri 1,5 hektara.

Na koliko je ocenjena ta investicija? Se bo morala univerza za to zadolžiti?

Za omenjeno zemljišče v izmeri 4,2 hektara je UNG sodelovala na javni dražbi Občine Ajdovščina in zanjo plačala izklicno ceno okoli 255.000 EUR. Za to investicijo nismo potrebovali kredita.

Konkretno katere raziskovalne in razvojne dejavnosti naj bi univerza izvajala v Ajdovščini?

Tja nameravamo v prihodnosti seliti: Laboratorij za fiziko organskih snovi; Laboratorij za raziskave materialov; Laboratorij za vede o okolju in življenju; Laboratorij za kvantno optiko; Center za astrofiziko in kozmologijo; Center za raziskave atmosfere; Center za informacijske tehnologije in uporabno matematiko; Center za kognitivno modeliranje jezika in Center za eksperimentalno, formalno in teoretično jezikoslovje.

Kako daleč so načrti z dijaškim domom v Rožni dolini, kjer nameravate del stavbe univerze preurediti. Še en študentski dom naj bi odprli v italijanski Gorici.

Res je, v kratkem upam, da bomo podpisali kupoprodajno pogodbo za dom v italijanski Gorici s 60 posteljami. Načrtov za prenovo stavbe v Rožni Dolini še ni, se pripravljajo. Prenovili smo pritličje te stavbe, kjer bo ostala Akademija umetnosti. Zgornja nadstropja pa bi po strategiji preuredili za študentske namestitve.

Na koliko je ocenjena investicija študentskega doma v Rožni Dolini? Koliko študentov naj bi po načrtih sprejel ta študentski dom?

Ocene investicije še ni, kapaciteta bi bila po prvih ocenah 80 ležišč.

Na koliko je ocenjena investicija študentskega doma v Gorici? Koliko študentov naj bi po načrtih sprejel ta študentski dom?

Višina investicije v študentski dom v Gorici ni javna, je pa nižja kot bi bila za študentske namestitvene kapacitete primerljivega standarda v Sloveniji. Kot rečeno je prostora za 60 študentk in študentov.

Zakaj ste se odločili za odprtje študentskega doma v Gorici?

Eden od razlogov je zgoraj, to je cena. Poleg tega strategija UNG gradi med drugim na izročilu EPK 2025, to je na čezmejnem sodelovanju. Prepričani smo, da bo območje, ki ga pogosto označujemo kot področje EPK, srednjeročno živelo kot enotno urbano območje (z okoli 60.000 prebivalci). Naše infrastrukturne želje v Mestni občini Nova Gorica (bližina železniške postaje) so le lučaj od Palače Paternolli, ki je predvidena za študentski dom.

V zadnjih 15 letih je v Sloveniji število domačih študentov upadlo z 80.000 na 50.000, kar je občutna razlika. Zakaj menite, je prišlo do tako velikega upada?

Zanimivo vprašanje. Za resen odgovor potrebujemo resno analizo podatkov, ki so na voljo. Te analize sem se sicer lotil pred časom, a je še nisem uspel zaključiti. Opozarjam, da vseh podatkov, ki bi ločili med tujimi in domačimi študenti, kolikor je meni znano, ni na voljo. Podatek za študijsko leto 2023/24 je, da je bilo vpisanih okoli 10.000 tujih študentov, kar predstavlja okoli 14 % vseh vpisanih.

Če vzamemo ta delež kot tipičen delež tujih študentov, potem po podatkih SURS-a o vpisanih študentih in študentkah število ni nikoli padlo na 50.000. Najnižje je bilo v študijskem letu 2018/19, ko je (po odštetem 14 % deležu) znašalo okoli 56.000 oseb. Najvišje v zadnjem obdobju je bilo v študijskem letu 2012/13, ko je znašalo (zopet po odštetem 14 % deležu) okoli 67.000 oseb. Od 2018/19 dalje ponovno počasi narašča, v 2024/25 je bilo vpisanih (po enaki računici kot prej) okoli 62.000 oseb.

Po drugi strani vemo, da je število rojstev v Sloveniji vsaj po letu 1988 znatno upadlo, iz približno 25.000 v tem letu na okoli 17.000–18.000 v zadnjih letih. Največ vpisanih v visokošolske študijske programe je ob prvem vpisu starih 19 let. Torej bi zaradi demografskih razlogov pričakovali, da število študentov po 2007 upada, v resnici se znaten upad prične kazati šele po študijskem letu 2012/13. Po 2020/21 je število vpisanih dokaj konstantno, upad se je verjetno zmanjšal po eni strani zaradi prenehanja upadanja rojstev nekje od 1997 dalje ter delno verjetno tudi na račun vpisanih tujih študentov.

Je pa tudi dejstvo, da naši mladi odhajajo v tujino študirat in se ne vračajo več oziroma dobijo službo tam. Ima za to zasluge dobro sodelovanje med okolico, gospodarstvom in univerzami v tujini?

Razlogi, ki jih omenjate, imajo gotovo kaj pri tem. A naj opozorim: z vstopom v EU in bolonjsko reformo visokega šolstva je Slovenija svoj visokošolski prostor odprla v Evropo. Mladim dandanes niso na voljo zgolj študijski programi na slovenskih univerzah, pač pa povsod po Evropi. Šolnin marsikje ni, če so, so na voljo tudi kake štipendije, življenje v marsikateri evropski državi pa ni bistveno dražje (ponekod je celo cenejše) kot pri nas. In s tem ni nič narobe. Mladim smo odprli ogromne možnosti. Kar pa moramo narediti je, da tudi k nam pritegnemo katere študente iz drugih držav. Se pravi uravnotežiti "odhodnost" s "prihodnostjo". To je kroženje možganov. Torej ponuditi aktualne in atraktivne študijske programe, pa tudi nuditi določen standard študentskega življenja.

Pred časom ste dejali, da ne gre za beg možganov, ampak za kroženje znanja. Med idejami, kako to omogočiti, ste navedli japonski sistem in za več let privabiti doktorske študente. Kaj je tisto v japonskem sistemu, zaradi česar ga je smiselno posnemati?

Po pravice povedano, ne vem. Dejstvo pa je, da na Japonskem dokaj dobro deluje. Saj morda si lahko izmislimo kaj boljšega. Gre pač za to, da moramo privabiti tudi nekaj tujih študentov, posebej na doktorske, deloma magistrske študije, iz razlogov naštetih zgoraj.

Katere so recimo tri bistvene zadeve, ki bi jih moral naš visokošolski sistem spremeniti, da bi odhode nekako nadomestili s prihodi?

Ena je nedvomno skupen enoten nastop vseh slovenskih univerz pri informiranju o študijskih programih, ki so v Sloveniji na voljo (posebej na predstavitvah v tujini). Drugo je že omenjeni program, podoben japonskemu za pritegnitev doktorskih študentov. Potem je tu še odprava raznih ovir pri izvedbi (vsaj nekaterih) študijskih programih v tujem jeziku, kar je sicer do neke mere urejeno (z upoštevanjem izjem od zahteve po izvedbi v slovenskem jeziku) v ZVIS-1.

Univerza je poznana med drugim po astrofiziki. Kateri dosežek bi ga navedli kot najbolj pomemben v zgodovini univerze na področju astrofizike? In kateri dosežek je bil zadnji vidnejši oziroma pomembnejši?

V letošnjem letu je ugledna lestvica svetovnih univerz Times Higher Education (THE) UNG postavila na daleč prvo mesto med vsemi slovenskimi univerzami na področju fizikalnih znanosti. To seveda ni znanstveni dosežek. Eden viškov dosežkov je bil gotovo leto 2017, ko so sodelavci Centra za astrofiziko in kozmologijo UNG sodelovali pri dveh odkritjih, ki sta bili uvrščeni med deset najpomembnejših znanstvenih dosežkov tistega leta (in verjetno tudi v daljšem obdobju): t. i. večglasniško opazovanje zlitja dveh nevtronskih zvezd (večglasniško pomeni detekcijo na več načinov, preko gravitacijskih valov, detekcije sevanja gama, ultravijolične svetlobe, vidne svetlobe z optičnimi teleskopi itd.) ter dokaz observatorija Pierre Auger, da kozmični delci ultra visokih energij ne izvirajo iz notranjosti naše galaksije, pač pa so ekstragalaktičnega izvora.

Najodmevnejši dosežek v zadnjem obdobju je bil objavljen v ugledni mednarodni strokovni reviji Science Advances, gre pa za ugotovitev usklajenega gibanja diska plina, ki obdaja črno luknjo.

V družbenem življenju je vse bolj prisotna uporaba umetne inteligence (UI) in robotov, ki nadomeščajo človeka. Se bo posledično zaradi tega moral korenito spremeniti tudi način izobraževanja, podajanja znanja?

Umetna inteligenca, posebej veliki jezikovni modeli (LLM, Large Linguistic Models, kot je npr. ChatGPT) predstavljajo zgolj orodje, ki se ga moramo navaditi uporabljati (pravzaprav gre pri pridobivanju podatkov za poseben, nov način programiranja, pravzaprav pogovor, ki pa vendarle ni prost, ampak ima določene zakonitosti, če želimo, da dobimo informacije, ki jih želimo). Drug velik del t. i. umetne inteligence, strojno učenje, se uporablja v različnih znanstvenih metodah že vrsto let (na nekaterih področjih, npr. v fiziki delcev, že dvajset in več let).

Seveda, podobno kot smo se morali pred desetletji privaditi na uporabo svetovnega spleta, tako v vsakdanjem življenju kot na različnih področjih življenja, tudi v izobraževanju, se bomo morali privaditi tudi na uporabo orodij UI. Pomembno je, da študentke in študenti razumejo delovanje teh orodij, zato seveda tako ozadje kot uporabo orodij UI vključujemo v naše študijske programe.