"Naše delo še nikoli ni bilo tako stresno, rekreacijski dopust potrebujemo," je napoved stavke pospremil sindikalist Robert Štauber.

Kot navaja Preiskovalno, je rekreacijski dopust kontrolorjem omogočal 15 dni plačanega dopusta, od tega sedem dni v različnih resortih na račun delodajalca. Paket tega dopusta je vključeval savne, termalne bazene in fitnes, različne masaže, zdravniški pregled in meritve vitalnih funkcij, poln hotelski penzion, pozimi pa še šestdnevno smučarsko vozovnico.

Vsak takšen paket je Kontrolo zračnega prometa Slovenije stal približno 800 evrov na zaposlenega na teden. Skupni letni strošek je nanesel okoli 1,5 milijona evrov, piše portal.

Vodstvo je sicer ukinitev rekreacijskega dopusta zanikalo. Kot je navedlo, so predlagali uvedbo avstrijskega modela, na katerega pa da zaposleni niso pristali.

Po tem sistemu bi kontrolor po treh letih dela pridobil pravico do sedemdnevnega programiranega dopusta, denimo v termah, po petih letih pa bi mu postopoma dodali še neprogramirani dopust. Po 15 letih zaposlitve bi prišel do enakih pravic, kot jih ima danes, torej do sedemdnevnega programiranega dopusta v termah in osmih dodatnih dni prostega časa.

Direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije Rok Marolt je pojasnil, da kontrolorji v povprečju prihajajo na delo 15-krat na mesec in delajo po osem ur. Na vsaki dve delovni uri imajo eno uro počitka. Zaposleni so upravičeni do beneficiranega delovnega staža, njihova plača pa v povprečju znaša več kot 10.000 evrov bruto.

Delovne obveznosti kontrolorjev zračnega prometa so sicer podvržene mednarodnim standardom. Dela jim ne nalagajo ne uprava, ne vodstvo in ne država. Njihova delovna obveznost je predpisana in znižana na 154 ur mesečno, piše Preiskovalno. Poroča še, da je letalski promet porasel, a je obenem močno napredovala tudi tehnika.